Na vrhuncu planinske sezone imajo polne roke dela tudi markacisti

Poletna planinska sezona je na vrhuncu, na planinskih poteh pa so poleg številnih planincev tudi prostovoljni markacisti Planinske zveze Slovenije (PZS). Vsako leto izvedejo od 12 do 20 delovnih akcij, kar je odvisno od vremena, razpoložljivosti markacistov ter helikopterja za prevoz tovora in opreme. Letos so jih izvedli že šest.

Za mrežo več kot 10.000 kilometrov planinskih poti in okrog 2000 kilometrov turnokolesarskih poti v Sloveniji skrbi 989 prostovoljnih markacistov, ki so urejanju poti lani namenili več kot 41.000 prostovoljnih ur, so sporočili iz PZS.

V letu 2025 so izvedli 14 delovnih akcij, letos pa že šest. Med njimi so na PZS našteli ureditev novih stopnic in jeklenih varoval na Pastirski poti od Suhadolnika na Kokrsko sedlo, utrditev klinov na Svinjaku, namestitev novih jeklenih varoval na poti na Rombon, vgradnjo klinov in stopnic na Olševi med Obel kamnom in Govco ter opremo poti na Bovški Gamsovec ter odsekov med Kredarico in Malim Triglavom z jeklenicami in klini.

Planinci včasih – predvsem na družbenih omrežjih – izražajo nezadovoljstvo, da markacisti delajo ravno na vrhuncu poletne planinske sezone, a član tehnične skupine markacistov PZS Boštjan Gortnar je pojasnil, da tako kot vsak planinec tudi markacisti iščejo stabilno vreme in idealne razmere, saj so še bolj izpostavljeni vremenskim nevšečnostim.

“Akcije v visokogorju so praviloma večdnevne, zato potrebujemo nastanitev v planinski koči, ki so odprte le od konca junija do konca septembra, saj bi bilo vračanje v dolino izguba časa. Drugi faktor je vreme. Na terenu smo ves dan, zato potrebujemo čim bolj stabilno vreme,” je povedal. Dodal je, da je zunaj sezone vsaj v visokogorju lahko še sneg, prav tako se bojijo neviht, še posebej na grebenu Triglava.

Če bo vreme dopuščalo in bodo prostovoljci na voljo, nameravajo letos obnoviti še nekaj planinskih poti. Čaka jih denimo še drugi del ureditve poti Logarska dolina-Okrešelj-Kamniško sedlo, dokončanje poti Zadnja Trenta-Bavški Grintavec, kjer je markaciste julija pregnalo slabo vreme z nevihtami, drugi del akcije na Begunjščico, odsek Škarje-Ojstrica in pot na Dolško škrbino. V Logarski dolini nameravajo urediti pot na Klemenčo jamo in naprej na Krofičko, v Posočju pa pot iz Loške Koritnice do prelaza Čez Brežice.

Podnebne spremembe, kot so npr. vse toplejše zime, in ekstremni vremenski pojavi na planinskih poteh puščajo velike posledice, zato PZS skupaj z organizacijo Cipra Slovenija izvaja projekt Trajnostno v gore za njihovo podnebno odpornost, ki ga sofinancirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad ter ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi podnebnega sklada.

Člani tehnične skupine markacistov PZS Jurij Videc je izpostavil, da lahko planinci k manjšemu vplivu na planinske poti veliko prispevajo s tem, da hodijo po označenih poteh, se držijo zgornjega roba uhojene trase in ne ustvarjajo bližnjic. Tako se preprečuje odnašanje prsti in ruše, kar je dobro vidno na primer na poti proti Studorskemu prevalu ali Begunjščici, kjer je zaradi številnih vzporednih stez erozija že zelo izrazita.

“Ekstremne količine padavin v kratkem času povzročijo silovit hudourniški odtok, ki s seboj odnaša velike količine zemlje, kamenja in drugega materiala. Težave dodatno povečujejo goloseki in sečnja v bližini gozdne meje, svoj delež pa prispevajo tudi bližnjice, saj pospešujejo erozijo in poškodovanje planinskih poti,” je opozoril Videc.

Na PZS planince vabijo, naj pomagajo markacistom. Če opazijo, da je planinska pot poškodovana ali neprehodna, lahko prek aplikacije maPZS – do nje jih pripelje tudi QR-koda na plakatih, nameščenih na planinskih kočah – fotografirajo poškodovani del in opišejo težave. Planinsko društvo, ki skrbi za pot, bo prejelo obvestilo in tako bodo markacisti lažje načrtovali svoje aktivnosti.