Poziv gospodarstvenikov k takojšnjemu znižanju DDV na osnovna živila z 9,5 na 5 odstotkov

Gospodarski krog, v katerem sodeluje tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), poziva k čimprejšnji uveljavitvi znižanja stopnje DDV na nekatera osnovna živila z zdajšnjih 9,5 na 5 odstotkov. Organizacije, povezane v tem krogu, opozarjajo, da bi tak ukrep povečal kupno moč prebivalstva, razbremenil gospodinjstva z nižjimi dohodki in zmanjšal odliv potrošnje v sosednje države.

V izjavi poudarjajo, da Slovenija potrebuje ukrepe, ki bodo krepili kupno moč in razbremenili prihodke iz dela. Znižanje DDV na osnovna živila bi po njihovem mnenju vzpostavilo primerljive pogoje s sosednjimi državami, zmanjšalo življenjske stroške in prispevalo k stabilnosti gospodarstva. Zato pozivajo k hitri odločitvi o dopustnosti referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki predvideva uvedbo nižje stopnje DDV in druge ukrepe, saj vsako odlašanje pomeni izgubljene razvojne priložnosti, poudarjajo.

Po podatkih, ki jih navaja Gospodarski krog, je v prvi polovici letošnjega leta kljub dvigu minimalne plače in uvedbi zimskega regresa potrošnja upadla, najbolj pri živilih. Potrošniki se na višje cene odzivajo z racionalizacijo nakupov in pogostejšimi nakupi v tujini, kar zmanjšuje prihodke celotne verige in slabi investicijski potencial slovenskega gospodarstva.

Poziv ustavnemu sodišču: interventni zakon mora čim prej zaživeti

17 gospodarskih in kmetijskih organizacij, združenih v Gospodarskem krogu, podpira interventni zakon. Opozarjajo, da so se stroški dela v Sloveniji od leta 2022 do 2025 po podatkih Eurostata povečali za 28,6 odstotka, medtem ko je bilo evropsko povprečje 15,6 odstotka. Kljub temu se BDP na prebivalca v standardih kupne moči ni približal povprečju EU in je leta 2025 ostal pri 90 odstotkih, enako kot leta 2022. To po njihovem prepričanju kaže, da zgolj višanje stroškov dela brez rasti produktivnosti ne prinaša razvojnega zagona.

Znižanje DDV na 5 odstotkov bi neposredno okrepilo kupno moč najširšega kroga prebivalcev, saj osnovna živila predstavljajo največji delež v potrošniški košarici gospodinjstev z nižjimi in srednjimi dohodki. Posredno bi lahko spodbudilo tudi potrošnjo drugih dobrin.

Poudarjajo, da bi Slovenija z interventnim zakonom lahko sprejela rešitev, primerljivo s sosedami: Italija, Hrvaška in Madžarska že poznajo 4- do 5-odstotno obdavčitev osnovnih živil (kruh, moka, testenine, osnovno meso, mlečni izdelki, jajca, sveže sadje in zelenjava, maslo, sončnično olje, sladkor ter zdravstveno prilagojena živila). Vztrajanje pri 9,5-odstotni stopnji bi po njihovem mnenju otežilo konkurenčnost domačih proizvajalcev, dobaviteljev in trgovcev, kupna moč pa bi se še naprej prelivala čez mejo.

Foto: BOBO

Organizacije zavračajo pomisleke, da se znižanje DDV ne bi odrazilo v nižjih cenah. Slovenski trg živil je po njihovih besedah izrazito konkurenčen, zato si trgovske verige in dobavitelji ne morejo privoščiti, da bi davčno razbremenitev zadržali zase. Kdor prvi zniža cene, pridobi prednost. Dodatno zaupanje krepijo tudi obstoječi nadzorni mehanizmi. Znižanje DDV razumejo kot del širšega paketa ukrepov, ki vključuje tudi razbremenitev dela in prispevkov ter zmanjšanje administrativnih bremen. Stroški dela v Sloveniji že dlje časa rastejo hitreje od produktivnosti, kar slabi konkurenčnost in odvrača naložbe. Jasen in s sosedami primerljiv davčni okvir bi podjetjem omogočil lažje načrtovanje investicij, zaposlovanja in digitalne transformacije.