Na ulicah praznovala množica ljudi

Praznik osvoboditve izpod nacifašizma letos ni ostal pri tradicionalnih komemoracijah, saj ga je zaznamovalo tudi zelo živahno proslavljanje na popoldanskem sprevodu po tržaških ulicah. Pod geslom »È festa! Je praznik!« se je več tisoč ljudi - pet tisoč po uradnih ocenah policije - odzvalo na vabilo Odbora 25. april k obeležitvi tega pomembnega državnega praznika v obliki javnega povezovanja med različnimi.

S soncem obsijane ulice so tako napolnili mladi in starejši, veliko je bilo družin z otroki, posameznikov in organiziranih skupin. Videti je bilo na desetine najrazličnejših zastav: mirovniških, palestinskih in mavričnih. Predstavljale so sindikalne in študentske organizacije, društva, ki si prizadevajo za enakopravno, solidarno in pravično družbo. Plapolale so tudi zastave strank, na primer Slovenske skupnosti in tistih, ki gledajo levo od sredine. Svoj transparent je nosila tudi skupina učiteljev in profesorjev slovenskih šol. Na transparentu Odbora za 25. april je bil dvojezični citat Bertolda Brechta: Ko nepravičnost postane zakon, upor postane dolžnost.

Organizatorji so napovedali pisan, miren in vključujoč dogodek, ki naj poudarja vrednote svobode, miru, demokracije, antifašizma in ustavne ureditve - se pravi vrednote uporniškega gibanja in svoboščine, ki so se po osvoboditvi institucionalizirale v italijanski republiki. In tako je tudi bilo: sprevod se je odvil v znamenju srečevanja in veselja ter predvsem praznovanja dejstva, da še vedno živimo v svobodni družbi, čeprav se moramo neprestano boriti proti poskusom političnih in interesnih sil, ki pridobljene pravice poskušajo zmanjšati, nameniti le delu prebivalstva ali jih ukiniti.

Antifašizem je odločitev

Praznično vzdušje je bilo čutiti že na šentjakobskem trgu, kjer so se udeleženci sredi popoldneva zbirali ob glasbi v živo. Pisani sprevod je krenil do Stare mitnice, kjer se mu je pridružila še pihalna skupina, ki je do zaključka na Velikem trgu skrbela za pozitivno vzdušje. Na poti mimo Goldonijevega trga, čez Terezijansko četrt do Trga Libertà in Nabrežja je bilo sodelovanje na shodu čedalje bolj množično.

Na trgu pred železniško postajo je zapel zbor Coro sociale, nato je spregovorila Lorena Fornasir, duša društva Linea d’ombra, ki pod milim nebom na tako imenovanem »Trgu sveta« že nekaj let oskrbuje begunce. Poudarila je, da 25. april ni zgolj obletnica osvoboditve, temveč vsakoletno preizpraševanje, »na kateri strani želimo stati«. Po njenem mnenju mora biti odgovor jasen, in sicer na strani življenja, odpora in solidarnosti. Obsodila je vojne, meje in politike izključevanja, ki po njenih besedah proizvajajo ranjena, zlomljena in mučena telesa, posebej na balkanski begunski poti.

Fornasir je še dejala, da resničnega odpora ni mogoče ločiti od skrbi za »brate iz drugih svetov«, pri čemer je ostro kritizirala brezbrižnost lokalnih oblasti. Ljubezen je opredelila kot prvo politično dejanje, saj omogoča priznanje človeškosti in vračanje dostojanstva.

Shod se je zaključil na Velikem trgu, kjer je nastopil MaxMaber Orkestar in je množico v slovenščini (s prevodom v italijanščino) nagovorila Jasmina Gruden. V imenu mlajše generacije Slovencev v Italiji je izrazila zaskrbljenost glede izginjanja svobode v svetu. »Občutek nemoči prevladuje, saj se zdi, da so izzivi preveliki,» je dejala ter poudarila, da zgolj izražanje mnenj na družbenih omrežjih ne more spremeniti sveta. Izpostavila je pomen antifašistov, kot so Viktor Bobek, Simon Kos, Ivan Ivančič, Pinko Tomažič in Ivan Vadnal, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo. Hkrati pa spomnila, da tržaška občina po desetletjih obljub še vedno ni uredila spominskega parka na openskem strelišču, kjer so bili ubiti, kraju, ki je za Slovence v Italiji zelo pomemben kraj memorije.

»Antifašizem ni le zgodovina, temveč vsakodnevna izbira in drža, da se ne molči pred krivicami. Je znak spoštovanja in zanikanje teorije o sovražniku,« je še dejala Jasmina Gruden in zaključila s poudarkom, da smo Slovenci tu in da tu bomo tudi ostali.

Osvoboditev kot praznik vseh

Duhovnik Paolo Iannaccone iz sprejemnega centra Ernesto Balducci iz Zugliana pri Vidmu je 25. april označil za temeljni praznik italijanske republike, saj iz antifašističnega odpora izhajajo vrednote svobode, miru, solidarnosti, pravičnosti in demokratične udeležbe. Poudaril je, da fašizem sicer ne obstaja več kot režim, ostaja pa nevaren kot politična miselnost premoči in avtoritarnega reševanja družbenih vprašanj.

Osrednji del govora je Iannaccone namenil razumevanju osvoboditve kot procesa, ki se ne konča z zgodovinskim 25. aprilom, ampak se nadaljuje v današnjih bojih za dostojanstvo ljudi in narodov.

Ob koncu se je pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Fabio Vallon množici pred sabo zahvalil za udeležbo. Kot je dejal, je bil glavni cilj, da se obvezni in zelo pomembni komemoraciji v Rižarni doda dogodek, ki pa mora zaživeti na ulicah, v mestnem središču in na očeh vseh. »25. aprila namreč praznujemo temeljne vrednote naše demokratične družbe, ki so tudi stebri antifašistične ustave Republike Italije,« je dejal Vallon in (odsotne) lokalne oblasti pozval, naj se zgledujejo po drugih mestih, kjer ta državni praznik praznuje celotna skupnost.