Na srečanju Skupine za gozdove tudi o izvajanju uredbe o sektorju rabe tal

Ministri za kmetijstvo in gozdarstvo iz držav članic Skupine za gozdove, ki ji letos predseduje Slovenija, so se danes sestali na spletnem srečanju. V razpravi so se osredotočili na izzive, s katerimi se članice soočajo pri izvajanju uredbe o sektorju rabe tal, sprememb rabe tal in gozdarstva, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo.

Na srečanju so poleg ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateje Čalušić sodelovali švedski minister za podeželje Peter Kullgren, finska ministrica za kmetijstvo in gozdarstvo Sari Essayah ter avstrijski minister za kmetijstvo, gozdarstvo, regije in upravljanje voda Norbert Totschnig. Srečanja se je udeležila tudi Francija kot članica razširjene Skupine za gozdove+, v njenem imenu je sodelovala direktorica direktorata za gozdarstvo Marie-Aude Stofer.

V razpravi so se po navedbah slovenskega ministrstva osredotočili na izzive, s katerimi se članice soočajo pri izvajanju uredbe o sektorju rabe tal, sprememb rabe tal in gozdarstva. Ta določa cilje za ponore toplogrednih plinov in s tem pomembno vpliva na doseganje podnebnih ciljev EU. “Slovenija je bila v postopkih pogajanj in sprejemanja te zakonodaje na ravni EU zelo dejavna ter je ves čas opozarjala na vplive podnebnih sprememb in specifičnosti nacionalnega načina gospodarjenja z gozdovi,” so zapisali.

Ministrica Čalušić je na srečanju poudarila, da se Slovenija že vrsto let sooča s spremembami prirastka in lesnih zalog, predvsem zaradi naravnih ujm, podnebnih sprememb ter drugih škodljivih dejavnikov, kot so prenamnožitve podlubnikov, vetrolomi, suše, pozne pozebe in požari.

Zaradi kompleksnosti vplivov podnebnih sprememb na gozdove je treba na gozdarstvo gledati celostno, saj vsaka odločitev močno vpliva na dolgoročno stabilnost, razvoj in odpornost gozdov, je poudarila.

Ministri so se strinjali z nadaljevanjem strokovnega dela pri zbiranju podatkov o gozdovih, na njihovi podlagi pa se bodo odločali o nadaljnjih korakih. Dotaknili so se tudi predloga uredbe EU o monitoringu gozdov, pri čemer so se strinjali, da je treba ohraniti izmenjavo mnenj na strokovni ravni in nadaljevati konstruktivno sodelovanje v razpravah na Svetu EU, ki predlog trenutno obravnava.

Naslednje delovno srečanje Skupine za gozdove bo junija v Mariboru.