Marija Benetič je za politiko žrtvovala zasebno življenje

Inštitut za zgodovino odporniškega gibanja iz toskanske Lucce je priredil strokovni posvet o antifašizmih, antifašistkah in antifašistih. Šlo ni za klasični pristop do teh vprašanj, temveč za izpostavljanje predvsem življenjskih zgodb včasih manj znanih in včasih tudi pozabljenih osebnosti, ki so vsekakor igrale vidno vlogo v italijanskem antifašističnem gibanju. Gianluca Fulvetti in Andrea Ventura sta poročila na posvetu zbrala v knjigi Antifasciste e antifascisti, ki je izšla pri založbi Viella. Za naš prostor je posebno zanimiv prispevek o prvi slovenski poslanki v italijanskem parlamentu Mariji Bernetič (1902-1993) zgodovinarja Enrica Miletta.

Marija Bernetič (partizansko ime Marina) je bila zapisana komunistični revoluciji, ki se je v njenem bogatem življenju prepletala z navezanostjo na slovenski jezik in kulturo. Miletto opisuje njeno dejavnost najprej v socialističnem in nato v komunističnem gibanju, leta v zaporu, njeno bivanje v Parizu in vrnitev v Italijo, kjer je prispevala k vsestranski utrditvi tedaj ilegalne KPI. Posebno fašistično taborišče ji je prisodilo šestnajst let zapora. Po prestajanju zaporne kazni so sledila leta boja v ilegali in odhoda v partizane.

Miletto razkriva tudi zasebno plat življenja Marije Bernetič. Ne trdi, da se je morala odločati med politiko in družino, piše pa, da se je zaradi predanosti političnemu udejstvovanja odpovedala materinstvu. Da si je želela otroka je na praznovanju njenega 80. rojstnega dneva razkril Vittorio Vidali. To jo je veliko stalo in to je obžalovala.