Na razpravi o širitvi EU izpostavili prednosti za obstoječe članice

Evropski poslanec Marjan Šarec (Renew/Svoboda) je spomnil, da je od zadnje širitve, ko se je EU pridružila Hrvaška, minilo že 12 let. Poudaril je, da je veliko pozitivnih argumentov v korist širjenja EU, eden od teh je tudi geostrateški. “EU mora vedeti, kje so njeni interesi in se mora širiti. Če se EU ne bo vzpostavila na nekaterih območjih, se bo kdo drug. Vemo, kdo je danes močan,” je v razpravi z naslovom Širitev EU: Geopolitična nuja ali politična iluzija dejal Šarec.

“V geopolitiki noben prostor ne ostane nezaseden,” se je strinjal evropski poslanec Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna). Po njegovem mnenju je EU trenutno retroaktivna. “Ves čas se odzivamo na to, kar se nam v svetu dogaja. Mi lastne proaktivne politike sploh ne generiramo. Smo followerji (sledilci, op. a.), en korak smo za ostalimi,” je komentiral Prebilič. Prepričan je, da je širitev EU potrebna z vidika širjenja demokracije, zagotavljanja večje strateške varnosti in stabilnosti ter tudi zaradi gospodarskega motiva.

“Ko bo enkrat Evropa pripravljena in ko bodo pripravljene tudi države, ki želijo vstopiti – kajti izpolniti morajo vse pogoje, je seveda Sloveniji v interesu, da podpre to širitev. Zagotovo se s tem pripomore k ublažitvi tudi napetosti iz preteklosti, da se umiri balkanski kotel. Naš cilj je, da imamo v soseščini mir in da krepimo svoj razvoj,” je dejal evropski poslanec Branko Grims (EPP/SDS).

Prebiliča skrbi, ali so vse članice EU pripravljene na novo širitev. “Naloga nas evropskih poslancev je, da v državah članicah izpostavljamo koristi, ki jih imajo stare članice s sprejemom novih,” je poudaril evropski poslanec Matej Tonin (EPP/NSi). Po njegovih besedah so ekonomske analize ob dvajseti obletnici širitvenega procesa pokazale, da so največ koristi imele ravno stare članice, kot so Nizozemska, Nemčija in Francija. Te države so imele izjemno dobra gospodarstva in so svoje produkte lahko plasirale na trge novih članic, je pojasnil Tonin.

Tudi evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD) se strinja, da je bila dosedanja širitev EU pozitivna za stare članice, zato po njegovem mnenju nič ne bi smelo ustaviti procesa nadaljnje širitve. Po njegovi oceni trenutno najboljše kaže Črni Gori in Albaniji, ki imata pred seboj dokaj jasno časovnico nadaljnjega pridruževanja. Na dobri poti sta tudi Ukrajina in Moldavija, je dejal Nemec.

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew/Svoboda) je izpostavila, da Evropska unija kandidatkam, če te izpolnjujejo predpisane pogoje, ne sme zgolj dajati obljub. V tem kontekstu je izpostavila Severno Makedonijo, ki je v zadnjih širitvenih poročilih pristala v istem košu kot Srbija, Kosovo ter Bosna in Hercegovina, ki da niso napravile bistvenega napredka. “Severna Makedonija je postala talec bolgarskega narativa, kar samo po sebi ni pravično,” je dejala Joveva. Bolgarija začetek pogajanj pogojuje s tem, da Severna Makedonija bolgarsko narodno manjšino vpiše v svojo ustavo.

Severna Makedonija je morala ustavo spreminjati že zaradi nasprotovanja Grčije, in sicer je takrat spremenila ime države. Severna Makedonija od EU po besedah Joveve ne dobi zagotovila, da bo bolgarska zahteva resnično zadnji pogoj pred začetkom vsebinskih pogajanj.

Čeprav Joveva razume trenutno geopolitično situacijo po ruskem napadu na Ukrajino, pa bi morebitno dajanje prednosti Ukrajini in Moldaviji pri vključevanju v EU državljanom na Zahodnem Balkanu lahko dalo napačno sporočilo.

Izpostavila je, da balkanske države že leta čakajo na vstop v unijo. Napredek Črne Gore in Albanije bi kandidatkam na Balkanu dal najboljše sporočilo, da ima EU iskrene namene in da niso vse samo besede na papirju, je prepričana Joveva.