Na posvetu o pomembnosti odporne prometne in energetske infrastrukture

Sogovorniki so na panelu Infrastruktura in energetika izpostavili pomembnost vzpostavitve odporne prometne in energetske infrastrukture. “Pomembno je, da je infrastruktura narejena tako, da je odporna na šoke. Zato tudi kakšna stvar traja dlje, kot bi si ljudje želeli,” je dejala infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek.

Država je lansko jesen izvedla nacionalno vajo kriznega upravljanja in odzivanja z nazivom Odpornost 2024. Ministrica Bratušek, minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin ter nekdanji državni sekretar na tem ministrstvu in predstavnik Slovenskega državnega holdinga (SDH) Damir Črnčec so ocenili, da je vaja pokazala dobro pripravljenost Slovenije na šoke, so povedali na panelu v okviru današnjega nacionalnega posveta o krepitvi odpornosti Slovenije na Brdu pri Kranju.

Po Pavlinovih navedbah so našli posamezne vrzeli, ki jih je treba nadgraditi. Vlada je tako sprejela akcijski načrt, posamezna ministrstva oz. akterji pa tudi svoje interne načrte. Bratušek in Kumer sta po vaji ocenila, da so na obeh ministrstvih na izzive dobro pripravljeni. To se je po besedah Bratuškove pokazalo že pred tem, in sicer avgusta 2023, ko je državo prizadela huda vojna ujma. “Avgust 2023 je to dokazal, da znamo takoj ukrepati,” je dejala.

Slovenija je v zadnjih letih izpostavljena raznim izrednim stanjem, je spomnil Kumer in naštel covid-19, vojno v Ukrajini in energetsko krizo ter izredna vremenska stanja. Slovenija se je nanje odzivala z interventno zakonodajo, ki jo je po njegovih besedah že prelila v sistemske zakone. “Pomembno je, da se ukrepa hitro in učinkovito. Vlada je tako vzpostavila mehanizme in ukrepe, ki čakajo, da se jih po potrebi aktivira,” je orisal.

Kumer je opozoril, da je so izboljšave povezane s finančnimi sredstvi. “Redke so države, ki imajo tako robustno energetsko infrastrukturo, da so pripravljene na vse scenarije. Zato je ključno, kako se odzivaš,” je ocenil in dodal, da imamo potencial za hitrejše odzivanje in rezervo pri komunikacijah. Med izzivi sta Bratušek in Kumer izpostavila pomembnost izobraževanja in ozaveščanja.

V času novih kriz in tudi govora o vojni mora po mnenju sogovornikov odpornost graditi tudi posameznik. “Iz izkušenj pri poplavah se lahko vsi naučimo, kaj bi bilo treba narediti, da se bomo počutili bolj varne,” je dejala Bratušek. Po Kumrovih besedah moram prilagoditi svoja ravnanja tako, da bomo bolj pripravljeni na nepričakovane dogodke. “Za večjo odpornost moramo ukrepati tudi pri kadrovski politiki. Delavci, ki rešujejo težave, so ključni,” je dejal Pavlin in predlagal, da se odpornost integrira v šolstvo in splošno komuniciranje.

Kot je dodal Pavlin, se morajo skrajševati tudi dobavne verige na vseh področjih. “Zelo jasno nam je, da imamo v mestih in vaseh hidrante, na katere se gasilci lahko kadarkoli priklapljajo,” je ponazoril. Na drugih področjih pa je ta dobavna veriga problematična, zato jih je treba nujno skrajševati, je opozoril. Samozadostni moramo zato biti na številnih področjih, denimo hrane in zdravstvene oskrbe, orožja in streliva ter energetike.

Bratušek je v luči standardov zavezništva Nato in pozivov za krepitev obrambnih zmogljivosti napovedala, da bodo z ministrstvom za obrambo pregledali projekte, ki so vključeni v državni proračun, pa jih še niso prikazali kot stroške za obrambo. “Mislim, da bo teh kar nekaj,” je dejala. Po njenih besedah je zelo pomembna tudi Luka Koper, ki izvaja kar nekaj investicij, ki se jih lahko šteje v t. i. dvojno rabo. “Ko bo v naslednjem letu zgrajen nov drugi tir, bo imel tovor iz Luke v osrednjo Slovenijo daleč najkrajšo pot,” je dodala.

Kumer je spomnil na energetski prehod v trajnostno odporne sisteme in na vire, ki so domači in niso odvisni od zunanjih dejavnikov, na katere država nima vpliva. Ker je energetska infrastruktura lahko tarča napadov, je po njegovem pomembno, da gradimo lokalno in regionalno odporne energetske sisteme. “Tu imam v mislih to, da se vzpostavlja večzazankanost točk odjema in kabliranje, torej vgradnja nadzemnih vodov v podzemlje,” je orisal.

Beseda odpornost se je po besedah Črnčeca nanaša na vso kritično infrastrukturo in varnost. Zato morajo deležniki aktivnosti izvajati sinhrono, torej je pomembno sodelovanje, je dejal. Izpostavil je tudi vlogo SDH. Ta je po zakonu dolžan zasledovati strateške cilje, povezane s kritično infrastrukturo. “To se preliva tudi na podjetja, ki jih SDH upravlja,” je dejal in spomnil, da sta Luka Koper in Telekom Slovenije zelo aktivno vpeta v tovrstne aktivnosti.