Na okrogli mizi o dosežkih in izzivih pri varstvu narave

Slovenija je lahko ponosna na številne dosežke na področju varstva narave, ki pa nikakor ne pomenijo, da je ne čaka več veliko dela, so ocenili sodelujoči na okrogli mizi v okviru današnjega nacionalnega posveta. Pozvali so k boljšemu razumevanju narave in prilagajanju njenim zakonitostim ter izpostavili pomen učinkovitega financiranja.

Slovenija se lahko med drugim pohvali z velikim premikom na bolje pri upravljanju območij Nature 2000, je na okrogli mizi v okviru nacionalnega posveta o prilagajanju podnebnim spremembam v sodelovanju z naravo v Ljubljani dejala direktorica direktorata za naravo na ministrstvu za naravne vire in prostor Katarina Groznik Zeiler.

“Slovenija se lahko danes pohvali s številnimi primeri dobrih praks,” je poudarila. Pri tem je med drugim izpostavila enotno upravljanje zavarovanih območij in uspešno pridobivanje dodatnih sredstev za naravovarstvene programe.

Pomen kohezijskih sredstev je izpostavil tudi direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki je posvet pripravilo v sodelovanju s Pravnim centrom za varstvo človekovih pravic in okolja, Damijan Denac. Pomemben se mu zdi tudi pravi pristop za doseganje soglasij v lokalnem okolju, na primer s kmetovalci.

Petra Repnik iz sektorja za urejanje voda na Direkciji RS za vode je pritrdila Groznik Zeiler, da je lahko Slovenija ponosna na tako velik delež območij pod zaščito Nature 2000. “Pravila, ki jih ta prinaša, kažejo konkretne rezultate,” je dejala.

Po mnenju vodje odseka za biotsko raznovrstnost na Zavodu RS za varstvo narave Martine Kačičnik Jančar ob vseh ukrepih, dosežkih in izzivih ne bi smeli zanemariti pomena samostojnega zavoda za varstvo narave. “To ni samoumevno. Hrvaška ga je že izgubila,” je dejala.

Sogovorniki so se strinjali, da Slovenijo kljub vsem dosežkom čaka še veliko izzivov. Repnik med drugim pogreša hitrejše vključevanje najnovejših dognanj stroke v ukrepe na terenu. Kot primer je izpostavila način urejanja rečnih strug, ki je po njenem mnenju predolgo temeljil na preveč utrjenih strugah brez naravnih značilnosti.

Tudi Denac si želi, da bi znali naravi bolje prisluhniti. “Od naravnih lepot imamo veliko koristi, zato bi se morali naravi bolj prilagajati,” je dejal. “Rad bi dočakal dan, ko bo nekdo na visokem političnem položaju zastavil svoje ime za varstvo narave,” je dodal.

Kačičnik Jančar je med drugim pozvala k prizadevanjem za preprečitev privatizacije naravnih virov. Družbi po njenem mnenju manjka razumevanje, kdo jemlje naravni kapital in kdo ga izgublja. Želi si tudi več razprav o konceptu odrasti (angleško degrowth).

Groznik Zeiler pa je opozorila, da je vključevanje vsebin s področja varstva narave v druge sektorje danes težje. Opozorila je tudi na problematično doseganje ciljev ohranjanja narave na zasebnih zemljiščih. “Vendar pa tudi na državnih to ni bistveno lažje,” je dodala.