Na odboru za delo ob pozivih h korenitejšim spremembam zelena luč noveli zakona o socialnem varstvu

Vladni predlog novele zakona o socialnem varstvu, ki sledi dogovoru s sindikati in ureja interventno službo na centrih za socialno delo, je na seji odbora DZ dobil zeleno luč. Ob tem pa je bilo slišati pozive h korenitejšim spremembam. Zakonodajno pot pa je na odboru končal predlog sprememb zakona o minimalni plači poslanca Levice Mihe Kordiša.

Kot je na seji pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan, s predlagano novelo primarno uresničujejo dogovor reprezentativnih sindikatov in vlade v okviru pogajanj za nov plačni sistem v javnem sektorju za steber zdravstva, socialnega varstva in obvezne socialne varnosti. Obenem po njegovih besedah urejajo pravne podlage za najnujnejše sistemske rešitve, ki bodo izboljšale področje socialnega varstva.

Juvan je izpostavil sistemsko ureditev interventne službe na centrih za socialno delo. Predlagajo tudi odložni pogoj za opravljanje strokovnega izpita za strokovne delavce, ki ob izpolnjevanju drugih pogojev omogoča zaposlitev kandidatov pod pogojem, da v enem letu od zaposlitve opravijo strokovni izpit.

Novela prinaša tudi uvedbo novih nazivov v okviru napredovanja strokovnih delavcev, kar bo po Juvanovem prepričanju dodatna motivacija v kariernem razvoju.

Kot je še navedel, z novelo prav tako zagotavljajo supervizijo za vse strokovne delavce in sodelavce na centrih za socialno delo, zagotavljajo krizne namestitve za ljudi, ki to potrebujejo, urejajo pravno podlago za ustanovitev skupnosti varstveno-delovnih centrov in centrov za usposabljanje, delo in varstvo. K reševanju kadrovske problematike na področju socialnega varstva bo po njegovem prepričanju pripomogla tudi predlagana zakonska ureditev poklicnih kvalifikacij na področju socialnega varstva.

Odbor je tudi po pripombah zakonodajno-pravne službe sprejel več koalicijskih dopolnil. Tako so med drugim iz prvotnega besedila zakona črtali navedbo, da mora biti delavec dosegljiv po telefonu, kar pomeni, da se ne določa, na kakšen način mora biti dosegljiv zunaj delovnega časa.

Nekaj polemike je bilo na seji ob dopolnilu, s katerim so spremenili prvotno predlagano rešitev, po kateri bi se kandidat brez strokovnega izpita ob izpolnjevanju drugih pogojev zaposlil za nedoločen čas in bi se mu pogodba na podlagi zakona prekinila, če strokovnega izpita v enem letu ne bi opravil. Po opozorilu zakonodajno-pravne službe so z dopolnilom ureditev spremenili tako, da bi se tak kandidat zaposlil za določen čas enega leta, po opravljenem strokovnem izpitu v tem času pa bi se mu pogodba podaljšala. Po opozorilu nekaterih na seji gre tu za manj privlačno obliko zaposlitve.

Več predstavnikov organizacij s področja socialnega varstva je sicer pozdravilo predlagane ukrepe za ublažitev kadrovske stiske in določbe glede supervizije. Tatjana Milavec iz Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije je ob tem pozvala, da je treba zagotoviti finančna sredstva za supervizijo. Izpostavila je tudi, da so vrsto let pozivali k ureditvi zakonske podlage za interventno službo, a obenem opozorila na določbo, kdo lahko opravlja interventno službo, saj da je teh oseb premalo.

Da je novela zakona le majhen del tistega, kar si želijo spremeniti, oziroma da je potreba po temeljiti prenovi zakona, sta poudarila tudi predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič in Perica Radonjić iz Sindikata centrov za socialno delo.

Juvan je v razpravi pojasnil, da so v predlog novele vključili le predloge, ki so jih lahko uskladili, in da so se držali obljube, da bo predlog pred koncem preteklega leta na vladi. Strinja se, da bi bile potrebne tudi druge spremembe, a so se odločili za spremembe po korakih.

Pritrdila sta mu tudi poslanca Svobode Andreja Živic in Darko Krajnc, slednji je pristojna ministrstva pozval k široki javni razpravi o prenovi zakona o socialnem varstvu. Poslanca sta sicer pozdravila ukrepe, ki jih prinaša novela, ki so jo člani odbora podprli brez glasu proti. Poslanci drugih poslanskih skupin v razpravi niso sodelovali.

Odbor je danes obravnaval tudi predlog sprememb zakona o minimalni plači, ki ga je vložil poslanec Levice Miha Kordiš, pripravili pa so ga skupaj s sindikalnima konfederacijama KS 90 in KNSS Neodvisnost. Člani odbora predloga niso podprli, s čimer se je zakonodajni postopek končal.

Predlog je predvidel, da se pri redni uskladitvi minimalne plače ne bi uporabilo nujno medletne decembrske rasti cen življenjskih potrebščin kot sedaj, temveč v primeru, da je ugodnejša, povprečno letno rast v celotnem letu. Poleg tega bi se ob inflaciji upoštevalo tudi stopnjo realne rasti BDP. Kordiš je izračunal, da bi se minimalna plača po njihovem predlogu zakona letos zvišala za nekaj manj kot 90 evrov bruto, tako pa se je za nekaj manj kot 24 evrov na 1277,72 evra bruto.