ARTICLE AD

Travnate površine so nekoč prekrivale dober delež kraškega območja. Ustvaril jih je človek. Najprej s krčenjem gozdov, nato jih je vzdrževal s pašo, saj je bila na Krasu do petdesetih let prejšnjega stoletja živinoreja kar razširjena kmetijska dejavnost. Kraško gmajno pa si v današnjih dneh ponovno prilašča gozd. Okoljevarstveniki opozarjajo na tveganje, da bi v prihodnjih letih popolnoma izginila in z njo tudi bogastvo, ki ga čuva, to je izredno biotsko raznovrstnost.
Da bi pritegnili pozornost na to dragoceno in zaščiteno naravno okolje, so v teh dneh v organizaciji miramarskega morskega rezervata WWF priredili več dogodkov. V četrtek je v dvorani proseškega Doma prosekarja potekal posvet z naslovom Kraška gmajna: bogastvo, ki ga je treba zaščititi, danes pa bodo okoljevarstveniki in raziskovalci na območju Vejne vodili opazovanja in popisovanje različnih vrst rastlin in živali. Oba dogodka sta nastala v okviru projekta Interreg za Srednjo Evropo ReCo, s katerim območje vzdolž nekdanje železne zavese spreminjajo v t. i. Evropski zeleni pas za čezmejno ohranjanje skupne evropske naravne dediščine. V okviru projekta bodo tudi obnovili kraško gmajno na območju Vejne, ki je v lasti kontovelskega jusa. Tu so doslej popisali okrog 100 rastlinskih vrst, 35 vrst ptic in 40 metuljev.
Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.