Na Mirovnem inštitutu izdelali protirasistični načrt Mesta za vsakogar

Mirovni inštitut izdelal protirasistični načrt Mesta za vsakogar

[STA] – Na Mirovnem inštitutu menijo, da se je proti rasizmu in diskriminaciji lažje boriti na lokalni ravni, zato so izdelali predlog protirasističnega načrta za Mestno občino Ljubljana, kjer živi največ priseljencev. V tednu pred mednarodnim dnevom boja proti rasni diskriminaciji so tako pripravili več dogodkov v okviru konference Mesto za vsakogar.

Projekt Mesto za vsakogar spodbuja lokalne oblasti, da pripravijo načrt za boj proti rasizmu in diskriminaciji. Začeli so z Ljubljano, upajo pa, da ji bodo sledila tudi druga mesta, sta na novinarski konferenci predstavili raziskovalki na Mirovnem inštitutu Maja Ladić in Lana Zdravković.

Ključna je integracija, ki pri nas ni dvostranski proces, sta opozorili. Mirovni inštitut je opravil več raziskav, v katerih so sodelovali tako z ljubljansko občino kot z migrantsko skupnostjo, na podlagi rezultatov pa predlagajo izboljšave.

Najbolj pomembno je znanje jezika, je izpostavila Zdravković, zato opozarjajo na pomanjkanje tečajev slovenskega jezika. Za uspešno integracijo je pomembna tudi dostopnost stanovanj. Teh v Ljubljani sicer primanjkuje za vse prebivalce, a so migranti še bolj ranljivi, saj jim najemniki le zaradi barve kože ali drugih vidnih razlik redkeje oddajo stanovanje. Za neprofitna stanovanja pa se ne morejo prijaviti, saj je treba imeti zato stalno prebivališče.

Financiranje migrantskih nevladnih organizacij

Menijo, da bi k integraciji pripomoglo tudi financiranje migrantskih nevladnih organizacij, saj bi bili migranti na ta način bolj ozaveščeni o svojih pravicah in dolžnostih. Ob tem je treba zagotoviti tudi prostore za njihovo delovanje.

Ljubljanski občini so podali tudi priporočilo za ustanovitev mestnega sveta za integracijo migrantov, ki bi ga sestavljali migranti sami, predstavljal pa bi most med lokalno populacijo in mestno oblastjo. Takšen svet je že ustanovila Občina Idrija.

Ker migrante po besedah Zdravković razumemo kot nekaj radikalno drugega, drugačnega, že zaradi barve kože, drugačne kulture ali jezika, je pomembno, da na rasizem, ksenofobijo in diskriminacijo opozarjamo. Lanska raziskava je pokazala, da so diskriminacije in rasizma najpogosteje deležne ženske muslimanke, temnopolti, Romi, člani LGBTQ+ skupnosti in transpolne osebe.

Raziskave kažejo tudi, da je veliko rasne diskriminacije tudi s strani policije. Tudi v zaporih narašča število tujcev, je izpostavila Ladić. Medtem pa politika vprašanje migracij izkorišča za nabiranje poceni političnih točk, je dodala.

Zato so pripravili projekt Mesto za vsakogar, s katerim želijo ljubljansko občino spodbuditi k vključitvi v Evropsko koalicijo mest proti rasizmu (ECCAR).

Mesta odprta za vse

Podpredsednik ECCAR in predstavnik nemškega mesta Heidelberg Danijel Benjamin Cubelic je izpostavil, da želijo s promocijo demokracije mesta narediti odprta za vse. Predvsem je pomembno, da enakopravnost zagotovijo v javnih institucijah. V projekt je vključenih 180 mest, vse pogosteje pa tudi manjša mesta opažajo, da lahko različnost mesta bogati. Vsako mesto ima svoj, drugačen pristop k boju proti rasizmu. Kot dober primer je Cubelic izpostavil tudi festival Afriška VasFest.

Festival že devet let organizira Afriška skupnost v Sloveniji, njen predsednik Daniel Nzotam pa je dejal, da ima festival vsako leto več slovenskih obiskovalcev. Ti na festivalu spoznavajo afriško kulturo, zato priseljence tudi bolj razumejo in sprejemajo.

Pred petkovim mednarodnim dnevom boja proti rasni diskriminaciji so pripravili več dogodkov, v sredo organizirajo mednarodno konferenco Mesta za vsakogar, na kateri bodo dobre in slabe prakse delili govorci z več držav. V četrtek pa vodeno turo Migrantske poti Ljubljana, na kateri bodo prestavili prostore, ki jih soustvarjajo migranti.

Portal24; Foto: Pixabay/GLady

Objava Na Mirovnem inštitutu izdelali protirasistični načrt Mesta za vsakogar je bila najprej objavljena na Portal24.