Na ministrstvu za delo stekle aktivnosti za prenos direktive EU o preglednosti plačil

Na ministrstvu za delo so zagnali aktivnosti za prenos direktive EU o preglednosti plačil. Podpori prenosu direktive, ki se osredotoča na krepitev uporabe načela enakega plačila za enako delo, je namenjen tudi projekt Pay Day. V okviru slednjega bodo vzpostavili brezplačno orodje za ugotavljanje plačilnih razlik med spoloma.

Kot je na današnji predstavitvi projekta in direktive v Ljubljani izpostavila vodja sektorja za enake možnosti na ministrstvu za delo, družino in enake možnosti Helena Valas, so med glavni cilji direktive opolnomočiti zaposlene, da bodo lahko uveljavljali pravico do enakega plačila, povečati preglednost plačnih sistemov ter izboljšati ozaveščenost javnosti o plačni vrzeli med spoloma in načelu enakega plačila za delo enake vrednosti.

Skladno z določbami direktive bodo morali delodajalci iskalce zaposlitve obvestiti o začetni plači ali razponu plačila, obenem pa jih ne bodo smeli več spraševati o višini plačil v prejšnjih delovnih razmerjih. Zaposlenim direktiva prinaša tudi pravico do seznanitve z nivojem plač zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednost, podjetja z več kot 100 zaposlenimi pa bodo morala poročati o razlikah v plačilih med spoloma.

V skladu z direktivo bodo lahko zaposleni, ki so bili žrtve diskriminacije pri plačilu na podlagi spola, prejeli odškodnino, vključno s popolno izterjavo zapadlih plačil in s tem povezanih dodatkov. Kazni za kršitve delodajalcev bodo morale biti učinkovite, sorazmerne, odvračile ter morajo vključevati tudi globe, je med drugim nanizala Valas.

Da je direktiva o preglednosti pomemben korak v smeri odpravljanja razlik v plačilu med spoloma v EU in Sloveniji, je v predstavitvi poudarila tudi sociologinja z ljubljanske Fakultete za družbene vede Aleksandra Kanjuo Mrčela.

Med predstavitvijo podatkov iz raziskav o razlikah v plačah med spoloma v Sloveniji je izpostavila, da so v povprečju razlike majhne. Podrobnejši pogled pa pokaže, da ženske v povprečju več od moških zaslužijo le v treh dejavnostih (oskrba z vodo in saniranje okolja, promet in skladiščenje ter gradbeništvo), največja finančna vrzel pa je v finančnih in zavarovalniških dejavnostih. Med razlogi, zakaj je treba odpraviti plačno vrzel med spoloma, pa je med drugim izpostavila odpravo ekonomske odvisnost žensk, osvoboditev moških od pritiska, da morajo zaslužiti več, in zagotovitev dostojnega plačila za dela, ki so nujna, a fenimizirana (denimo oskrbovalke v domovih za starejše).

Na ministrstvu za delo so medtem že stekle aktivnosti za prenos direktive v slovensko zakonodajo. V ta namen so ustanovili dve delovni skupini, ena od njih pripravlja tudi nov zakon. Želijo si, da bi prvi osnutek zakona na ravni delovnih skupin obravnavali do konca aprila, do konca leta pa bi bil zakon sprejet tudi v DZ. Kot je še poudarila Valas, je rok za prenos direktive julij 2026, pri tem pa bodo na ministrstvu vsaj v začetni fazi sledili implementaciji njenih minimalnih zahtev.

Podpori prenosa in izvajanju direktive o preglednosti plačil v praksi je namenjen tudi projekt Pay Day, ki so ga konec lanskega leta zagnali na ministrstvu. V okviru projekta nameravajo skupaj s partnerji, kot so Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, zavod Listina raznolikosti Slovenije ter podjetje Revelo, vzpostaviti brezplačno spletno informacijsko orodje za ugotavljanje razlik v plačilu med spoloma, pripraviti smernice in metodologijo za določanje spolno nevtralnih sistemov ocenjevanja delovnih mest, pripraviti nacionalno kampanjo ozaveščanja ter zagotoviti usposabljanje za različne skupine deležnikov.

Kot je ocenil Robert Kaše iz ljubljanske ekonomske fakultete, gre za prenos zelo zahtevne direktive, zato se trudijo za deležnike zadeve čim bolj olajšati. “Primarna naloga direktive je razreševanje plačilne vrzeli med spoloma, pričakujemo večjo preglednost plačilnih sistemov znotraj podjetij,” je poudaril.