Na mednarodni dan biotske raznovrstnosti pozivi k doseganju harmonije z naravo

Danes zaznamujemo mednarodni dan biotske raznovrstnosti, ki letos po pojasnilih Programa ZN za okolje v ospredje postavlja doseganje harmonije z naravo in trajnostnim razvojem. Poziva tudi k uresničevanju trajnostnih ciljev iz Agende 2030 in zgodovinskega dogovora o obnovi 30 odstotkov kopenskih in vodnih ekosistemov do leta 2030.

“Biotska raznovrstnost je temelj življenja in temelj trajnostnega razvoja, a jo kljub temu človeštvo uničuje z bliskovito hitrostjo – gre za posledica onesnaževanja, podnebne krize, uničenja ekosistemov in navsezadnje kratkovidnih interesov, ki spodbujajo netrajnostno rabo narave,” je ob današnjem mednarodnem dnevu opozoril generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

Dodal je, da je spopadanje z izgubami biotske raznovrstnosti globalni izziv, ki se ga država ne morejo lotiti same. “Potrebujemo politike, predpise in druge spodbude za podporo trajnostnim vzorcem ter izgradnjo močnih in zelenih gospodarstev. To pomeni grajenje na napredku, ki so ga države dosegle na 16. konferenci pogodbenic konvencije Združenih narodov o biotski raznovrstnosti, vključno z zagotavljanjem domačih in mednarodnih financ ter preusmerjanja državnih subvencij stran od dejavnosti, škodljivih za naravo,” je navedel.

Na ministrstvu za naravne vire in prostor pa so ob mednarodnem dnevu spomnili na uredbo o obnovi narave, ki jo je junija lani sprejel Svet EU. Njen krovni cilj pa je do leta 2030 obnoviti vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij EU, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki potrebujejo obnovo.

Kot so pojasnili, trenutno pripravljajo nacionalni načrt za obnovo narave, ki bo ključni dokument za izvajanje uredbe o obnovi narave. “V proces bodo vključeni vsi relevantni resorji in civilna družba. Cilj je dolgoročna in trajna obnova biotske raznovrstnosti na območju Slovenije ter doseganje splošnih ciljev na področju blažitve podnebnih sprememb, prilagajanja podnebnim spremembam in varstva tal ter izboljšanja prehranske varnosti,” so zapisali.

Slovenija pa k ohranjanju in izboljšanju stanja vrst in življenjskih okolij prispeva z izvajanjem različnih ukrepov, sofinanciranih s strani EU, Evropskega gospodarskega prostora in nacionalnih sredstev. Poleg ohranjanja in izboljšanja stanja ciljnih živalskih in rastlinskih vrst ter obnove življenjskih okolij med cilji teh projektov izstopajo komunikacijske in izobraževalne aktivnosti, krepitev znanja, povezovanje in trajnostni razvoj zavarovanih območij, so izpostavili na ministrstvu.

Ob današnjem mednarodnem dnevu bo v Ljubljani potekal 3. festival biotske raznovrstnosti Raznoživo. V okviru dogodka bo potekala tržnica, na kateri se bo predstavilo 25 različnih organizacij in društev, organizatorji pa pripravljajo tudi projekcijo filma Divja Slovenija in razpravo o vplivu naravoslovnih dokumentarnih filmov za dvig družbene zavesti o nujnosti ohranjanja narave.