Na Madžarskem obeležujejo 70. obletnico spodletele vstaje

Na Madžarskem danes obeležujejo 70. obletnico začetka vstaje proti nadvladi Sovjetske zveze, ki so jo tisoči tanki krvavo zatrli. Umrlo je več tisoč ljudi, okoli 200.000 jih je zapustilo državo. Spominjanje dogodkov iz leta 1956 že dolgo razkriva globoke politične delitve v državi, ki bodo opazne tudi ob tokratnem jubileju.

Madžarska vstaja se je začela 23. oktobra 1956, ko je na ulicah Budimpešte več sto tisoč študentov, delavcev in intelektualcev protestiralo proti komunistični diktaturi. Zahtevali so odhod sovjetske vojske, svobodo mišljenja in svobodne volitve. Kljub nasilnemu odzivu oblasti je upor v nekaj dneh zajel celotno državo. Da bi pomirili množice, je partijsko vodstvo vodenje vlade že 24. oktobra znova dalo v roke Imreju Nagyju, ki so ga s premierskega stolčka leta 1955 zaradi reformnih prizadevanj odstavili. A ljudska jeza ni potihnila in ob nadaljevanju krvavega posredovanja sovjetskih tankov ter streljanja na neoboroženo množico pred parlamentom se je Nagy postavil na stran ljudi – razpustil je tajno policijo, izpustil politične zapornike in obljubil ponovno vzpostavitev večstrankarskega sistema. Strani sta nato v pogajanjih dogovorili umik sovjetskih enot, ki se je začel 30. oktobra, a se Moskva tega ni držala in Nagy je v upanju, da bo dobil mednarodno podporo, 1. novembra napovedal izstop Madžarske iz Varšavskega pakta ter razglasil njeno nevtralnost. Njegova prošnja za pomoč ZDA in ZN je naletela na gluha ušesa. Moskva je 4. novembra s 6000 tanki, oklepniki, topništvom in letalstvom vkorakala v Budimpešto. Rdeča armada je zasedla tudi preostanek države. Nagy se je zatekel na jugoslovansko veleposlaništvo, ko pa ga je še isti mesec ob zagotovilu partijskega vodstva o varnem prehodu zapustil, so ga aretirali. Na tajnem procesu so ga leta 1958 obsodili na smrt in obesili. Njegova politična rehabilitacija je sledila junija 1989, ko so ga v Budimpešti s častmi ponovno pokopali. Pogreba, ki velja za simboličen konec komunizma na Madžarskem, se je udeležilo 200.000 ljudi. Na Madžarskem danes 70. obletnico začetka vstaje zaznamujejo s številnimi slovesnostmi, razstavami in drugimi dogodki, ki so se začeli že v četrtek zvečer. Osrednja slovesnost se bo odvila na trgu pred parlamentom, na kateri pričakujejo tudi več visokih gostov iz tujine. Med drugim se bo slovesnosti in nekaterih preostalih dogodkov udeležil predsednik DZ Zoran Stevanović. Spominjanje dogodkov iz leta 1956 v državi že desetletja predstavlja enega od simbolov globoke politične delitve, dan pa je bil, kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, pogosto izrabljen za strankarske boje. V času vlade premierja Viktorja Orbana je obletnica služila legitimaciji usmeritve nacionalne suverenosti proti Bruslju. Madžarski zgodovinar Krisztian Ungvary mu očita izkrivljanje zgodovinske dediščine iz političnih razlogov, češ da je skušal dogajanje prikazati kot popolnoma izolirano od vojne v Ukrajini, da ne bi ogrozil do Rusije naklonjene usmeritve. Tokrat obeleževanje obletnice prvič po zmagi stranke Tisza na aprilskih volitvah poteka pod novo vlado premierja Petra Magyarja, ki po besedah Ungvaryja dediščino leta 1956 uporablja za argumentacijo nasprotovanja politiki Orbana do Rusije. Že v predvolilni kampanji je Maygar na dogodke spominjal tudi v prizadevanjih za poudarjanje poguma za spremembe in povezanosti naroda, navedbe analitikov še povzema APA. Stranka Fidesz sicer danes organizira program, ločen od uradnega, ki pa naj se ga Orban ne bi udeležil. Istočasno v stranki pozivajo k udeležbi na pohodu, ki ga vsako leto na ta dan organizira stranka.