Na lokalnih volitvah na Hrvaškem favoriti dosedanji župani (ozadje)

V nedeljo bodo na Hrvaškem lokalne volitve, ki glede na ankete ne bodo prinesle večjih sprememb. Najtesnejši boj se obeta na Reki, Tomislav Tomašević si bo najverjetneje izboril drugi županski mandat v Zagrebu, Osijek pa bo župana dobil že v prvem krogu. Kampanja je potekala v senci preiskav državnega tožilstva.

Volivci bodo izbirali župane, predsednike županij in njihove namestnike ter člane lokalnih svetov in skupščin.

Oči bodo v nedeljo uprte predvsem v štiri največja mesta v državi – Zagreb, ki je obenem tudi županija, Split, Osijek in Reko.

V Zagrebu po anketah vodi aktualni župan Tomislav Tomašević iz zeleno-leve stranke Zmoremo!. Zmago mu napovedujejo v drugem krogu čez dva tedna ne glede na to, s kom se bo pomeril. Njegova stranka je v prestolnici sklenila zavezništvo z največjo opozicijsko stranko, levosredinsko SDP, s katero bosta glede na ankete osvojili tudi večino v mestni skupščini. Ta sicer ne bo absolutna, zaradi česar bi Tomašević lahko imel težave v mestni skupščini.

Z enakim problemom bi se lahko spopadel tudi aktualni župan Splita Ivica Puljak iz sredinske stranke Center. V boju za drugi županski mandat se mu glede na ankete obeta zmaga v drugem krogu, medtem ko bo njegova stranka v mestni skupščini osvojila približno tretjino glasov.

Politični analitik in profesor na zagrebški pravni fakulteti Ivan Rimac opozarja na možnost, da Puljak na volitvah izgubi. “Dosegel je uspehe, vendar nisem prepričan, da bo to dovolj, da prepriča volivce,” je dejal in poudaril, da je Split je zelo raznolik glede političnih prepričanj meščanov, poleg tega njihovo število silovito raste vse do 80. let zaradi priseljevanja prebivalstva iz zaledja.

V Osijeku ankete napovedujejo veliko prednost kandidatu vladajoče HDZ, aktualnemu županu Ivanu Radiću. Zmagal bo že v prvem krogu, absolutno večino pa bo HDZ imela tudi v mestni skupščini.

SDP bi medtem lahko izgubila Reko, kjer je na oblasti že več kot 30 let. Najtesnejši boj za župansko mesto bo potekal med neodvisno kandidatko Ivo Rinčić ter dosedanjima tesnima sodelavcema v mestni upravi. SDP se je namreč pred volitvami odpovedala aktualnemu županu Marku Filipoviću in za kandidatko za županjo izbrala njegovo dosedanjo namestnico Sandro Krpan. Filipović je nato zapustil stranko in na volitvah sodeluje kot neodvisen kandidat. Ankete mu v prvem krogu napovedujejo približno petino vseh glasov oz. le nekaj manj kot kandidatki SDP, medtem ko ima Rinčić po zadnjih raziskavah javnega mnenja prednost pred obema.

Za desnosredinsko HDZ bo po ocenah analitikov zelo pomembno, da osvoji oblast v Zadru in Dubrovniku. V Vukovarju so vse karte še odprte, saj bi se na oblast lahko zavihtel bodisi HDZ bodisi desno Domovinsko gibanje ali Domino, v Pulju pa bo oblast po štirih letih znova poskušal osvojiti Istrski demokratski zbor (IDS).

Pulj je po podatkih državne volilne komisije sicer mesto z največ – desetimi – županskimi kandidati. V sedmih mestnih občinah je po drugi strani samo po en županski kandidat. Po enega kandidata ima tudi 112 od skupno 428 nemestnih občin. Kar 71 jih je iz HDZ, ki v nekaterih občinah vlada že od 90. let prejšnjega stoletja, za njihovo zmago pa bo dovolj, da na volišče pride en sam volivec in glasuje.

Na račun števila osvojenih volilnih enot bo HDZ skoraj zagotovo tako kot v preteklosti razglasila zmago na lokalnih volitvah. Rimac opozarja, da je večina od več kot 500 enot lokalne samouprave izjemno majhnih in odvisnih od državnega proračuna ter da se prava moč osredotoča na približno 12 do 20 večjih mest. Večja mesta imajo namreč lastne proračune in so sposobna samostojnega delovanja brez podpore centralne oblasti ter so ključna v boju za pravi politični vpliv.

“V njih se oblikujejo politike, ki lahko dejansko spreminjajo lokalne skupnosti, medtem ko majhne občine ostajajo predvsem orodje za politično preživetje in nadzor nad državnimi sredstvi,” je za STA pojasnil analitik.

Tokratna predvolilna kampanja je potekala v senci izbiranja novega papeža in preiskav hrvaškega državnega tožilstva pod vodstvom Ivana Turudića, ki mu opozicija očita delovanje v korist vladajoče HDZ. Tožilstvo je namreč v zadnjih tednih uvedlo preiskave proti več kandidatom, ki ne prihajajo iz vrst HDZ. Nekatere med njimi so tudi pridržali, a jih nato kmalu izpustili, kar Rimac ocenjuje kot poskus njihove kriminalizacije.

“To bil neposreden vpliv na volilni proces, čeprav menim, da volivci sploh ne verjamejo več, da ima sprožitev takšne preiskave kakršnokoli povezavo s čim drugim kot z oviranjem določenih kandidatov,” je dejal.

Kandidati o konkretnih rešitvah glede vprašanj, ki so v pristojnosti lokalne samouprave, kot so ravnanje z odpadki, ureditev prometa in stanovanjska problematika, med kampanjo praviloma niso govorili.

V Zagrebu je svoje načrte predstavil Tomašević, drugi kandidati pa so s svojimi programi predvsem zanikali njegove dosedanje dosežke in sporočali, da bodo vrnili vse na staro. Podobno je bilo po besedah Rimca v Splitu, kjer je načrte in dosedanje uspehe predstavil Puljak, v drugih delih države, še posebno v Slavoniji, pa so kandidati razpravljali predvsem o tem, kaj ne deluje.

Letos bo po podatkih državne volilne komisije skupno kandidiralo 31.082 kandidatov, kar je 7770 manj kot pred štirimi leti. Volilno pravico ima dobrih 3,5 milijona državljanov.