ARTICLE AD
Na Univerzi v Ljubljani bodo danes volitve rektorja za mandatno obdobje 2025-2029. Za vodenje osrednje in največje izobraževalne ustanove pri nas se potegujejo aktualni rektor Gregor Majdič, Irena Mlinarič Raščan s fakultete za farmacijo in Metka Tekavčič z ekonomske fakultete. Če nihče med njimi ne bo izvoljen, 16. aprila sledi drugi krog.
Kot so za STA pojasnili na ljubljanski univerzi, bodo volitve danes med 8. in 16. uro, rezultati pa bodo predvidoma znani med 17. in 18. uro. Po pravilniku o volitvah rektorja Univerze v Ljubljani so volitve splošne in tajne, izvedejo pa se elektronsko.
V skladu s statutom rektorja na splošnih neposrednih volitvah izvolijo tri skupine volivcev. Prvo skupino predstavljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski in raziskovalni sodelavci, ki so zaposleni na univerzi vsaj za polovični delovni čas, razen učitelji kliničnih predmetov, ki morajo biti zaposleni vsaj v obsegu 25 odstotkov polnega delovnega časa. Druga skupina so študentje, tretja pa strokovno-administrativni in tehnični delavci, ki so zaposleni vsaj za polovični delovni čas. Skupine volivcev imajo različne uteži pri seštevanju glasov, skupini študentov in strokovnih delavcev predstavljata vsaka po 20 odstotkov vseh glasov, skupina pedagogov in raziskovalcev pa 60 odstotkov, določa statut.
Volitve po določbah statuta potekajo sočasno na vseh članicah univerze. Izvoljen je kandidat, ki je dobil več kot 50 odstotkov vseh veljavnih glasov. Če nihče ne dobi potrebne večine, se opravi drugi krog volitev, v katerem volilni upravičenci izbirajo med kandidatoma, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov.
Rektor je lahko za štiriletni mandat izvoljen ponovno, vendar skupni mandat ne sme trajati več kot osem let. Če bi Majdič dobil nov mandat, bo po Jožetu Mencingerju postal drugi rektor v zgodovini, ki bo vodil univerzo dva mandata. Če bo zmagala katera od kandidatk, pa bo ljubljanska univerza dobila šele drugo rektorico po Andreji Kocijančič.
Kandidati za rektorja v prihodnjem mandatu so pred volitvami javno predstavili programe in se udeležili soočenj. Rektor Majdič je tako med drugim izrazil prepričanje, da univerza v naslednjih štirih letih potrebuje stabilnost vodenja za polno implementacijo vseh uvedenih sprememb. Mlinarič-Raščan verjame, da je institucionalna avtonomija pogoj za dolgoročen razvoj in konkurenčnost univerze. Po mnenju Tekavčič pa je prevzemanje vodilnih funkcij na univerzi in njenih članicah sedaj bolj kot kdaj prej predvsem prevzemanje odgovornosti za pokončno držo in uveljavljanje avtonomije.