Na konferenci o nujnosti sodelovanja pri prilagajanju na podnebne spremembe

Prilagajanje na podnebne spremembe ni več možnost, temveč nuja, pri tem pa je pomembno tudi sodelovanje držav, je bilo eno od sporočil sodelujočih na novinarski konferenci ob robu ministrske konference o prilagajanju na podnebne spremembe v jugovzhodni Evropi. Čeprav je sodelovanje držav že zdaj bogato, si ga želijo v prihodnje še okrepiti.

Kot je izpostavil minister za okolje Bojan Kumer, gre za prvo in prelomno srečanje osrednjih odločevalcev pri soočanju s podnebnimi spremembami jugovzhodne Evrope. “Prvič v zgodovini ministri ter vodje meteoroloških in hidroloških služb jugovzhodne Evrope opazujemo, kaj se dogaja, izmenjujemo dobre prakse ter povezujemo znanost. Bistvenega pomena je, da so z nami tudi politični odločevalci. Le združeno lahko učinkovito obravnavamo te izzive v prihodnje,” je poudaril in izrazil upanje, da to v prihodnje postane redna platforma za izmenjavo izkušenj.

Po ministrovih besedah postajajo podnebne spremembe vse bolj gospodarski in varnostni izziv, prilagajanje nanje pa pomeni več kot zgolj zaščito okolja. Predvsem gre za zagotavljanje varnosti posameznih prebivalcev in širšega okolja.

V luči tega je opozoril na podatek, da ima Slovenija po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) najvišje finančne izgube zaradi podnebnih sprememb – te znašajo 8700 evrov na prebivalca. “Vsi ti stroški so vrtoglavi, sanacija in vzpostavitev vse delujoče infrastrukture pa še vedno ni zaključena,” je pojasnil in opozoril, da bodo majhna gospodarstva vedno bolj podvržena posledicam podnebnih sprememb. Zato prilagajanje, tako minister, ni več opcija, temveč nuja.

Tudi sicer je jugovzhodni del Evrope po ministrov navedbah ena najbolj ranljivih regij. Slovenija, ki se zaradi svoje zemljepisne lege segreva hitreje od svetovnega povprečja, pa je med najbolj ranljivimi državami zaradi podnebnih sprememb v EU. “Izzivi v regiji so prepoznani na svetovni in evropski ravni, Slovenija pa sporoča, da bo igrala vodilno vlogo pri iskanju rešitev,” je bil jasen minister.

Trenutno je v teku priprava nove nacionalne strategije prilagajanja, temu pa bo sledila priprava 12 regionalnih akcijskih načrtov. V podporo tem prizadevanjem je bila lani jeseni ustanovljena tudi podnebna pisarna, ki bo občinam nudila pomoč pri izvajanju ukrepov prilagajanja. V okviru projekta Life4Adapt bo Slovenija vzpostavila tudi nacionalni center za podnebne analize in projekcije pri Agenciji RS za okolje. Ta bo zagotavljal podatke in usmeritve za prilagajanje na podnebne spremembe. Minister je ob tem napovedal tudi krepitev Centra za spremljanje suše v jugovzhodni Evropi (DNCSEE), ki od leta 2006 deluje pod okriljem omenjene agencije.

“Podnebne spremembe ne poznajo meja, zato je naša moč v povezovanju in da skupaj z znanstveniki, gospodarstvom in EU institucijami obravnavamo skupne izzive, ki ogrožajo naš način življenja,” je podčrtal Kumer in poudaril tudi vlogo Slovenije kot vodilnega partnerja pri obravnavi podnebnih sprememb.

Da je Slovenija že zelo zgodaj razumela pomen povezovanja sektorjev in sistematičen pristop k reševanju podnebne krize in posledic, s katerim se soočamo, pa je na novinarski konferenci izpostavila generalna sekretarka Svetovne meteorološke organizacije (WMO) Andrea Celeste Saulo. “Na današnjem srečanju smo lahko s strani različnih držav slišali, kakšne so njihove potrebe in kako lahko sodelujemo ter kaj lahko WMO naredi za podporo državam,” je povedala.

Spričo vedno večjega števila ekstremnih vremenskih dogodkov je bistvena pripravljenost nanje in sodelovanje držav na tem področju. “Agencija RS za okolje je dobro pripravljena, da sodeluje pri širitvi zmožnosti zgodnjega opozarjanja na naravne nesreče v regiji,” je ocenila in obljubila nadaljnjo podporo WMO državam pri prilagajanju na podnebne spremembe. “Cilj je podpreti vse države in njihove sisteme zgodnjega obveščanja. Ti rešujejo življenja, vendar morajo biti na razpolago vsem ljudem,” je opozorila.

Da Slovenija igra osrednjo in aktivno vlogo na področju prilagajanja v jugovzhodni regiji, ki torej velja za t. i. vročo točko, kjer se države srečujejo z naraščajočimi ekstremnimi dogodki, pa je izpostavila tudi izvršna direktorica EEA Leena Ylä-Mononen. Na podlagi analiz podatkov, ki jih pripravlja EEA, je znova opozorila na nujnost ukrepanja držav na področju zmanjšanja tveganj za podnebne spremembe. Pri tem je rudi ona izpostavila pomen sodelovanja na različnih ravneh.

Direktor Agencije RS za okolje Jože Knez pa je opozoril na spreminjajočo vlogo nacionalnih meteoroloških in hidroloških služb. Če so se pred leti ukvarjali predvsem z napovedmi vremena, pa današnje razmere od njih zahtevajo drugačno delo, ki vključuje tudi dobro napovedovanje ekstremnih vremenskih dogodkov. Še težji izziv pa jim po njegovih besedah predstavlja priprava ustreznih podlag za prilagajanje na podnebne spremembe.

“Moramo znati oceniti, kaj se bo v regiji dogajalo do konca stoletja, kaj bo s padavinami, vlago, kaj to pomeni za ostale sektorje. Naenkrat se od nas pričakuje interdisciplinarno znanje z drugimi področji,” je ponazoril. V zvezi s tem se srečujejo z velikimi časovnimi pritiski, pomagajo pa si tudi z uporabo umetne inteligence. Priznal je, da je medsebojno sodelovanje v regiji že sedaj bogato, v prihodnje pa si ga želijo še okrepiti.