Na izrednih sejah prihodnji teden na tnalu poslancev razmere na JV države in obvezna božičnica

Ponedeljkovo izredno parlamentarno zasedanje bo sledilo napadu v Novem mestu konec oktobra, ki ga je osumljen pripadnik romske skupnosti in v katerem je življenje izgubil 48-letnik.

Po tem dogodku sta izredno sejo DZ zahtevali tako opozicija kot koalicija ter ob tem podali predlog priporočil.

Koalicijske Svoboda, SD in Levica vladi predlagajo, naj predloži informacijo o zagotavljanju varnosti na območjih z zaostrenimi varnostnimi tveganji, policija, tožilstvo in sodstvo pa poročila o učinkih njihovega dela v zadnjih 10 letih. Predlagajo pa še, da vlada pripravi medresorski akcijski načrt za izboljšanje varnostnih razmer na ogroženem območju.

Poslanci opozicijskih SDS in NSi pa med predlaganimi sklepi navajajo poziv vladi k pripravi celovitega zakonodajnega paketa za reševanje romskih vprašanj ter zakonskih sprememb, ki bodo preprečevale ponavljajoče se prekrške in kazniva dejanja in bodo prinesle podlage za povračilo škode prizadetim zaradi nasilnih in naklepnih dejanj zoper življenje in telo ter premoženje. Pozivajo tudi k sprejemu zakonodajnega svežnja, ki je že večkrat neuspešno sklenil parlamentarno pot in zadeva romska vprašanja.

S predlaganimi sklepi predlagajo še vzpostavitev mehanizmov za ugotavljanje odgovornosti vseh nosilcev javnih funkcij in oseb, zahtevajo tudi odstop generalnega direktorja policije Damjana Petriča.

Na torkovi izredni seji pa bodo pred poslanci trije vladni zakonski predlogi.

DZ bo obravnaval predlog zakona o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Predlog predvideva obvezno izplačilo zimskega regresa oziroma božičnice v višini polovice minimalne plače. Ureja tudi izplačilo zimskega dodatka upokojencem v višini 150 evrov, ki ga sicer predvideva pokojninska reforma, a ta še ni stopila v veljavo, saj ji grozi naknadni referendum.

S predlogom zakona vlada prenavlja tudi t. i. sistem normirancev oz. predlaga zvišanje prihodkovnega pogoja za vstop v sistem za t. i. polne normirance s sedanjih 60.000 evrov na 120.000 evrov ter za popoldanske s.p. s sedanjih 30.000 evrov na 50.000 evrov.

Na dnevnem redu torkove seje pa bo tudi predlog zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo in domovih za starejše ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe. Na ministrstvu za solidarno prihodnost obljubljajo, da bo zakon poenostavil birokratski postopek prevedbe stanovalcev v domovih starejših v sistem dolgotrajne oskrbe.

Kolegij predsednice DZ je danes prižgal zeleno luč za obravnavo obeh zakonskih predlogov po nujnem postopku, pri čemer je takšna odločitev v primeru zakonskega predloga za poenostavitev postopkov prevedbe v sistem dolgotrajne oskrbe naletela na oster odziv vodje poslancev NSi Janeza Ciglerja Kralja.

Ocenil je, da gre pri uvajanju sistema dolgotrajne oskrbe za katastrofo, ki se jo zdaj poskuša reševati z interventnim zakonom, pri čemer je po njegovem mnenju očitno, da je to posledica neizvedljivosti in neoperativnosti zakona o dolgotrajni oskrbi. “To je vsekakor neprimerno in to je poigravanje z usodami najranljivejših,” je dodal. Da je zakon o dolgotrajni oskrbi neizvedljiv, kar da dokazuje tudi predlagani nujni postopek, ki bi moral biti prej izjema kot pravilo, je menila tudi poslanka poslanske skupine nepovezanih poslancev Eva Irgl.

Nasprotno sta menili vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič in predsedujoča kolegiju podpredsednica DZ Nataša Sukič (Levica), ki je Ciglerja Kralja opozorila, da razprava teče o nujnem postopku obravnave zakonskega predloga in ne njegovi vsebini. “Popolnoma deplasirano je, da mi zdaj tu ponovno razpravljamo že “žnj-tič” o teh vaših travmah v zvezi z dolgotrajno oskrbo,” je očitala vodji poslancev NSi. Poslanca sta se zatem zapletla v burno debato, v katerem je Cigler Kralj Sukičevi očital odvzem besede, ta pa Ciglerju Kralju nepotrebno provokacijo.

V torek pa bodo poslanci obravnavali tudi vladni predlog zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE), ki prinaša nadgradnjo obstoječega, med drugim s ciljem posodobljenega Nacionalnega energetsko podnebnega načrta NEPN, da bo leta 2030 delež OVE v končni rabi energije 33-odstoten, in s posodobljeno podporno shemo.