Na Hrvaškem stavijo na jedrsko energijo

Na Hrvaškem razmišljajo o gradnji svoje jedrske elektrarne oziroma, da bi povečali delež v nuklearkah proizvedene električne energije. O tem v Zagrebu v zadnjih tednih poteka kar vneta debata, saj hrvaški mediji poročajo, da so na Hrvaškem storili prvi resnejši korak v postopku gradnje prve jedrske elektrarne na svojem ozemlju. Možnost gradnje nuklearke namreč navaja osnutek predloga zakona o uporabi jedrske energije v civilne namene, ki je že v javni razpravi, pripravila pa ga je stroka.

Hrvaško ministrstvo za gospodarstvo je v javno razpravo ta mesec poslalo osnutek predloga zakona o uporabi jedrske energije v civilne namene. Ta odločitev o gradnji jedrske elektrarne na hrvaškem ozemlju navaja kot možnost, obravnavana pa da bo šele, ko bodo izvedljivost projekta potrdili rezultati vseh študij in analiz. Osnutek predloga zakona določa tudi cilj, da se do leta 2040 najmanj 30 odstotkov električne energije proizvaja v jedrskih elektrarnah. To je skoraj dvakrat toliko kot današnjih 16 odstotkov, ki jih Hrvaška dobi iz krške nuklearke.

Sicer ni nujno, da bi Zagreb uresničil ta cilj z gradnjo nuklearke na svojem ozemlju. Po mnenju strokovnjakov so na mizi tri možnosti. Prva je, da bi zgradili svojo jedrsko elektrarno. Druga je, da bi se oprli na serijo manjših jedrskih reaktorjev. Tretja možnost pa predvideva, da bi skupaj s Slovenijo gradili drugi blok Nuklearne elektrarne Krško (NEK), t. i. Jek 2, potem ko Zagreb že več kot 40 let sodeluje z Ljubljano pri upravljanju te nuklearke, vsaka stran pa ima po 50 % lastništva. Ravno glede omenjenega projekta je iz Ljubljane prejšnji teden pronicala vest, da je družba Gen energija za izvedbo verjetnostne analize potresne nevarnosti za NEK in Jek 2 izbrala ameriško družbo Rizzo International. Analizo naj bi izvedla v 15 mesecih, stala bo 2,1 milijona evrov brez DDV. Potresna študija je del dokumentacije v pripravah na projekt, glede katerega naj bi bila končna investicijska odločitev sprejeta v letu 2028, kar pomeni, da glede te možnosti Hrvati seveda ne bi bili avtonomni, pri tem projektu pa bi lahko sodelovale tudi druge države oz. zasebni investitorji.