Na COP29 potrdili 300 milijard dolarjev pomoči za države v razvoju (dopolnjeno)

Predstavniki držav na podnebni konferenci ZN v Bakuju (COP29) so danes v nadaljevanju plenarne seje, ki ob prekinitvah traja že več kot tri ure, soglasno potrdili nov dogovor, na podlagi katerega bodo bogate države državam v razvoju do leta 2035 zagotavljale najmanj 300 milijard evrov letne pomoči za podnebne ukrepe.

Nadaljevanje nočne plenarne seje se je začelo ob pol enih zjutraj po lokalnem času, do dokončne potrditve dogovorov pa je predsedujoči COP29 Muhtar Babajev sejo večkrat prekinil. Na vidno utrujenih obrazih delegatov, ki so med plenarnim zasedanjem še vedno popravljali zadnje besedilo, je bilo ob tem mogoče zaznati izraze zmedenosti.

Po dolgotrajnih podaljških in zapletih so delegati v Bakuju po 33 urah od uradnega zaključku letošnje konference potrdili končni dogovor o novem cilju finančne pomoči za države v razvoju.

Potrjeni dokumenti zaključnega besedila med drugim vsebujejo poziv vsem akterjem, da sodelujejo pri izpolnitvi širšega finančnega cilja v višini 1300 milijard dolarjev do leta 2035, ki bi vključeval financiranje iz različnih javnih in zasebnih virov. Čeprav ne širi kroga držav donatork, za kar so se zavzemale bogate države z državami EU na čelu, pa večja gospodarstva v vzponu, kot so denimo Kitajska, Singapur, Južna Koreja in zalivske države, spodbuja k temu, da same in na prostovoljni bazi prispevajo k uresničitvi cilja.

Končni dokument o finančnem cilju večkrat omenja tudi najbolj ranljive države, vključno z “obravnavo ukrepov za povečanje financiranja” za njih, hkrati pa vsebuje tudi določilo, da je treba financiranje zagotoviti skupaj s “pomembnim in ambicioznim” zmanjšanjem emisij in ukrepi prilagajanja.

V petek objavljeni osnutki zaključnih dokumentov so vsebovali zavezo o 250 milijardah dolarjev finančne pomoči na leto, kar je sprožilo niz razočaranih odzivov predvsem s strani držav v razvoju. Pogajalski skupini majhnih otoških in najmanj razvitih držav, ki sta se počutili odrinjene iz pogajalskega procesa, pa sta s postopkovnim predlogom čez dan zahtevali tudi prekinitev pogajanj. Na trenutke se je zdelo, da so podnebni pogovori na robu propada.

Glede na trenutno zavezo morajo bogate države, ki so najbolj odgovorne za globalno segrevanje, državam v razvoju letno v obdobju 2020-2025 zagotavljati 100 milijard dolarjev finančnih sredstev za financiranje podnebnih sprememb letno. Pogajanja na letošnji podnebni konferenci pa so bila osredotočena na doseg dogovora o določitvi nove zaveze do leta 2035. Države v razvoju so si prizadevale za finančni cilj med 500 in 1300 milijardami na leto.

Potrditev dogovora so pospremili glasni aplavi v dvorani, a sta se že kmalu zatem oglasila predstavnika delegacij Kube in Indije, ki sta azerbajdžansko predsedstvo obtožila izigravanja procesa sprejemanja odločitev, saj so potrdili dokument, s katerim se vsi niso strinjali. “Znesek, ki je predlagan, je izjemno nizek. To je pičla vsota. Indija nasprotuje sprejetju tega dokumenta,” je v zgodnjih jutranjih urah v Bakuju povedala indijska uradnica Leela Nandan.

Solidarnost z Indijo so izrazili tudi pogajalci Bolivije in Nigerije. Kot je izpostavil bolivijski pogajalec, potrjeno besedilo o podnebnem financiranju “zagotavlja podnebno nepravičnost ter konsolidira nepravičen sistem”, kjer razvite države ne izpolnjujejo svojih obveznosti do svetovnega juga.

V razpravi se je oglasil tudi komisar EU za podnebno ukrepanje Wopke Hoekstra z veliko bolj pozitivnim pogledom na dogovor o finančnem cilju. “Vsi vemo, kako zelo težko je bilo to, pa vendar se nam zdi, da je današnji rezultat pravzaprav izjemno pomemben. Živimo v času resnično zahtevne geopolitike, zato je videti dogovor resnično izjeemen,” je ocenil in dodal, da bo COP29 ostal v spominu kot “začetek nove dobe podnebnega financiranja”.