Na bančni konferenci o izzivih negotovega geopolitičnega okolja

Živimo v časih, ko se tako Slovenija kot EU soočata s hitro spreminjajočim se ekonomskim okoljem, geopolitična tveganja se povečujejo ter vplivajo tako na podjetja kot na banke in celoten finančni sistem. V takšnem okolju je pomembno povečati konkurenčnost, so se strinjali udeleženci bančne konference, ki danes poteka na Brdu pri Kranju.

Bančna konferenca v organizaciji Združenja bank Slovenije letos poteka pod geslom Navigacija v prihodnost. Navzoči predstavniki domačih in mednarodnih bank ter drugih finančnih inštitucij razmišljajo o ključnih izzivih in priložnostih slovenskega ter evropskega gospodarstva v luči trajnostnega razvoja, geopolitične stabilnosti in konkurenčnosti.

Direktorica združenja Stanislava Zadravec Caprirolo je spomnila, da je vpliv ukrepov ameriškega predsednika Donalda Trumpa na globalno gospodarstvo vseobsegajoč. Carine in sankcije lahko vplivajo na poslovanje podjetij in s tem na kakovost portfelja bank, je dejala.

Geopolitični šoki in napetosti lahko po njenih besedah neposredno vplivajo na finančni položaj bank s povečanjem kreditnega, tržnega, operativnega in likvidnostnega tveganja. Posledično se povečuje tveganje dobičkonosnosti in s tem prevrednotenja bank, je dejala in omenila še vse večje število kibernetskih napadov, kar prav tako povečuje tveganje za banke in s tem vpliva na finančno stabilnost.

Zaostreni pogoji poslovanja zahtevajo večjo konkurenčnost, še posebej za Slovenijo, je povedala Caprirolo. Ne bi se smeli spraševati, kako preživeti, pač pa, kako dolgoročno okrepiti svojo konkurenčnost v svetu, kjer negotovost ostaja stalnica. “To ne bo mogoče brez usklajenega sodelovanja med državo, podjetji, finančnim sektorjem in socialnimi partnerji,” je menila.

Vse več je negotovosti in spremembe so postale neke vrste stalnica, je dejal tudi predsednik nadzornega sveta združenja Blaž Brodnjak. Ob tem je opozoril na še en vidik drugega Trumpovega mandata: “Retorika, ki se pojavlja po izvolitvi Trumpa in njegovem nastopu, je izrazito bolj problematična, ker načenja tudi varnostni ščit.”

Varnostna suverenost je postala najpomembnejša tema, konkurenčnost je verjetno druga najpomembnejša, je ocenil Brodnjak. V tem smislu se mu zdi pomembno povečanje vlaganj v obrambo, a ne zgolj v oboroževanje, pač pa denimo tudi v kibernetsko varnost. V funkciji varnostne stabilizacije vidi tudi aktivnosti širitve EU, pri čemer si ne predstavlja enovite EU brez vključitve držav Zahodnega Balkana.

Namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc je dejal, da se Evropa kot celota sooča z naraščajočimi pritiski manjše konkurenčnosti. Med drugim je omenil visoke stroške energije in breme regulative ter opozoril, da so se geopolitična tveganja z že tako visokih ravni v letu 2025 še dodatno povečala.

“Prednostno bi morali stremeti k še dodatni poglobitvi enotnega evropskega trga, lotiti se zapolnjevanja tehnoloških vrzeli ter več resursov namenjati za inovacije,” je predlagal Dolenc. Ob tem je zagotovil, da tveganje za banke še naprej ostaja nizko, čeprav je pričakovati, da se bo v prihodnosti nekoliko povečalo. Banke zaradi upada obrestnih mer pričakujejo nekoliko manjšo dobičkonosnost, je pojasnil.

Podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB) Kyriacos Kakouris je povedal, da se je v kontekstu zagotavljanja varnosti in inovacij politika EIB že spremenila. “Odpornost Evrope je na mnogih področjih na preizkušnji. V tem smislu je naša skupna odgovornost, da omogočimo trajnostne in varne naložbe za blaginjo naše celine,” je dejal.

Potem ko je marca odpravila zgornjo mejo financiranja obrambe, lahko zdaj EIB po Kakourisovih besedah financira obsežne obrambne projekte, vključno z vojaško infrastrukturo, storitvami in naprednimi tehnologijami. “Varnost in obramba sta zdaj med našimi glavnimi strateškimi prednostnimi nalogami,” je povedal.

Podrobneje je Trumpovo trgovinsko politiko predstavil profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak. Odgovora na vprašanje, ali je dolgoročno zamajala zaupanje vlagateljev v ameriško gospodarstvo, še ne pozna. A kot je dodal, Evropa zaradi nje na nekaterih področjih vsekakor postaja bolj zanimiva.

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je zagotovila, da se ogromno dela za povečanje konkurenčnosti Evrope. Kot tri stebre ukrepanja na tem področju je naštela premostitev inovacijske vrzeli z glavnimi konkurenti EU, povezovanje razogljičenja in konkurenčnosti ter povečanje varnosti.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež je predstavil ukrepe za spodbujanje vlaganj in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Model, ki se je oblikoval v zadnjih 50 letih, se je nepovratno spremenil, je dejal in dodal: “Verjamem, da lahko kot samostojna država, močno integrirana v EU, ustvarimo najboljše pogoje za to, da poskrbimo za blaginjo in svojo varnost.”

O globalnih negotovostih, finančni politiki EU ter obetih za Slovenijo so razmišljali tudi sogovorniki na okrogli mizi, ki so jo pripravili v okviru konference. Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš je ob tem opozoril na mačehovski odnos vlade do gospodarstva: “Poleg izzivov, ki jih imamo na geopolitičnem prizorišču, imamo v gospodarstvu težave tudi zaradi vedno več obremenitev.”

Strinjali so se, da je potrebna davčna razbremenitev gospodarstva. Želijo si kapice na socialne prispevke za možnost boljšega nagrajevanja najboljših kadrov ter debirokratizacije, ne le v Sloveniji, pač pa širše na notranjem evropskem trgu.