STE SPOSOBNI IZKLOPITI SVOJ UM?

Umetnost je izklopiti svoj um in tok misli

Estimated reading time: 4 minute

Nenehno dan in noč, štiriindvajset ur na dan razmišljamo. Takšen položaj je zelo nor. Um ustvarja vedno nove želje in sanje, ki nas obdajajo kot nekakšni oblaki. Med nami in resnico ni druge ovire kot ta nenehni tok misli. To razmišljanje se mora ustaviti in se tudi lahko, saj sploh ni naravno stanje; je nenaravno, bolno stanje. Naučeno smo, da je takšen način pravi. Naše fakultete, šole, univerze nas učijo, kako razmišljati. Vsi nas učijo, kako vklopiti um, nihče nam ne pove, kako ga izklopiti.

Um je koristen, kadar ga potrebujete, kar uporabite ga, kadar pa ga ne potrebujete, ga izklopite in se predajte globoki tišini.

Samo v tišini vas obišče božanskost in samo v tišini se začnete zavedati neverjetnega razkošja obstoja. Življenje naenkrat postane tako pomembno, tako pomenljivo, kot si pred tem niti niste znali predstavljati. Vsak trenutek postane lahko dragocen, da se obstoju kar ne more dovolj zahvaliti zanj. Hrupen človek ne more biti blažen, potrebuje glasbo tišine. Naši umi pa so preveč hrupni. V glavnem tovorimo skoraj celo tržnico, najrazličnejšo navlako.

Nismo eno, v nas je gneča, veliko ljudi, ki se nenehno prepirajo, bojujejo drug proti drugemu in skušajo prevladati.

Vsak drobec našega uma hoče postati najmogočnejši. V njem nenehno poteka nekakšna notranja politika. Blaženost je mogoča samo, če se ta večna vojna konča. In lahko se konča, zelo lahko jo presežemo. Vsega tega dogajanja se sploh ne zavedamo. Je navzoče ponoči, podnevi vendar se ga ne zavedamo.

Ozavestite ga. Opazujte prefinjene plasti hrupa in počasi počasi boste ozavestili neznansko količino hrušča kot bi v glavi imeli norišnico. Mi pa živi v tej nočni mori. Med opazovanjem se zgodi čudež, karkoli opazujete, začne izginjati. In v trenutku, ko izgine, vam ostane globoka tišina. Na začetku jo zaznavate samo v presledkih, majhnih vrzelih, ki jih ne zapolnjujejo misli. So kot okenca, ki vam omogočajo vpogled v resničnost.

Ampak te vrzeli počasi postajajo večje in se pojavljajo čedalje pogosteje in so navzoče čedalje dlje. Um je vedno povprečen.

Nikoli ni bister, nikoli sijajen. Takšna je njegova narava. Samo prah nabira. Um pomeni preteklost. Vedno je mrtev; ni ni drugega kot zbirka spominov. Um živi v dvomu. Dvom predstavlja ozračje, ki je ključno za njegov obstoj. Na enak način zaupanja predstavlja ozračje, v katerem raste srce. Um in srce sta si popolnoma nasprotna. Če želite živeti v umu, morate krepiti dvom.

Potem morate vso energijo nameniti krepitvi dvoma, da bi ta lahko postal absoluten, le tako ne boste prišli do nobenega sklepa.

Znanost je odvisna od dvoma, saj gre za projekt uma. Znanost nam nikoli ne more ponuditi zavetišča. Lahko nam da več udobja, ugodja, boljši življenjski standard, ne more pa nam ponuditi boljše kakovosti življenja to je nemogoče. To se lahko zgodi samo skozi religijo, kajti religija nam pomaga, da se počutimo kot doma. Daje nam nekaj, na kar se lahko opremo in za kar lahko živimo.

Daje nam temelj na katerem lahko postavimo svoj tempelj zaupanja. Ko se vaše zaupanje krepi, raste tudi vaša blaženost. Ko se krepi vaš dvom, postajate vse bolj napeti in zagrenjeni. Dvom na koncu privede do tesnobnosti in trpljenja. Ljubezen mora biti gospodar, dvom pa njen služabnik, takrat je vse na pravem mestu. Sicer dvom postane gospodar, začne posegati v ozemlje ljubezni in zaupanja ter vse uniči. Če postane gospodar, je kot rak. Treba ga je ukrotiti.

Preberite tudi VEDEŽEVANJE, SINHRONOST IN NEZAVEDNI UM in NEGATIVNA ČUSTVA MEGLIJO UM IN PRESOJO

The post STE SPOSOBNI IZKLOPITI SVOJ UM? appeared first on Horoskop.si - Novice in zabava iz področja astrologije.