Motovilec je že vzklil, prihaja pa mraz – ga moramo pokriti s kopreno?

Motovilec je ena najodpornejših solatnic, zato ga ob prvih hladnih jutrih ni treba takoj pokriti. Tudi mlade rastline lahko prenesejo običajno jesensko ohladitev. Če pa se napovedujejo močnejša slana, več zaporednih mrzlih noči ali hladen veter, je smiselno visoko gredo zaščititi z vrtno kopreno.

Pri motovilcu, ki je šele vzklil, je trenutno najpomembneje, da se zemlja ne izsuši, da se na njej ne zadržuje voda in da imajo mlade rastline dovolj svetlobe. Koprena jim lahko pomaga ob neugodnem vremenu, ne bo pa povzročila hitre rasti, če so dnevi že prekratki in tla hladna.

Motovilec je vzklil na visoki gredi, Foto: Vse za moj dan

Kaj narediti z motovilcem, ki je konec oktobra komaj vzklil?

Najprej ga pustimo pri miru. Mlade rastline imajo še plitev koreninski sistem in jih lahko s premočnim zalivanjem, okopavanjem ali prezgodnjim redčenjem hitro poškodujemo.

Temna in vlažna tla še ne pomenijo, da so premokra, saj je lahko takšna tudi barva kakovostnega substrata. Zato je najbolje, da vlažnost preverimo s prstom.

Če je zemlja približno centimeter ali dva pod površino še vlažna, zalivanje ni potrebno. Če je suha, jo nežno zalijemo z zalivalko z drobnim razpršilnikom.

Močan curek vode bi lahko izpral zemljo okoli kalčkov ali jih celo polegel. Ker je motovilec že vzklil, zdaj ne potrebuje dodatnega zastiranja s slamo ali listjem. Tak material bi lahko prekril drobne rastline in jim odvzel svetlobo.

Kdaj je smiselno uporabiti vrtno kopreno?

Motovilec dobro prenaša nizke temperature in lahko na prostem prezimi tudi v precej hladnih razmerah. Njegova odpornost pa je odvisna od sorte, razvitosti rastlin, vetra, trajanja mraza in vlažnosti tal.

Mlade rastline s komaj razvitima kličnima listoma so občutljivejše od že oblikovanih rozet.

Če je napovedana le kratkotrajna rahla slana, je motovilec praviloma ni treba posebej zaščititi. Ker so kalčki še zelo majhni, pa je koprena lahko smiselna dodatna zaščita, če pričakujemo več hladnih noči zapored.

Najbolj praktična rešitev je lahka bela vrtna koprena, ki prepušča svetlobo, zrak in del vode.

Postavimo lahko dva ali tri nizke loke in kopreno napnemo nad gredo. Robove pritrdimo, da jih veter ne dvigne.

Koprena tako ne leži neposredno na mladih rastlinah, med njo in zemljo pa ostane nekaj prostora.

Za običajno jesensko zaščito je primerna lahka koprena, na primer približno 17 g/m². Debelejša različica nudi nekoliko več zaščite pred mrazom, vendar prepušča manj svetlobe.

Pomembno je vedeti, da koprena ne deluje kot ogrevanje. Ob dolgotrajnem močnem mrazu se temperatura pod njo lahko približa zunanji temperaturi.

Ali bo motovilec do decembra že dovolj velik za solato?

To je odvisno predvsem od tega, kdaj je bil posejan in kako hitro so rastline vzklile.

Motovilec običajno potrebuje več tednov, da iz drobnih kalčkov razvije uporabne rozete. Pri jesenskih setvah je rast še posebej odvisna od temperature in dnevne svetlobe.

Če je konec oktobra šele v fazi prvih kličnih listov, je malo verjetno, da bomo v nekaj tednih dobili velik pridelek.

V novembru se bo rast zaradi kratkih dni postopoma upočasnila. Ob hladnem vremenu lahko rastline skoraj obstanejo, ne da bi zato propadle.

Veliko možnosti je, da bodo takšne rastline prezimile in nadaljevale rast ob prvih daljših, toplejših dnevih proti koncu zime.

Takrat lahko motovilec razmeroma hitro razvije nove liste. Če ga ne pobiramo prepozno, ga lahko uporabljamo še zgodaj spomladi, preden začne zaradi daljšanja dneva poganjati cvetna stebla.