Motnje GPS so ob meji z Rusijo nekaj običajnega

Litva opozarja, da so za države, ki mejijo na Rusijo, motnje v sistemu GPS nekaj povsem običajnega. Zlasti od začetka ruskega napada na Ukrajino so ob Baltiku in v vzhodni Evropi motnje GPS-a, ki jih pripisujejo Rusiji, zelo pogoste. Evropska javnost se je tega ponovno zavedela na zadnjo avgustovsko nedeljo, ko je letalo s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen med potjo v Bolgarijo izgubilo signal GPS. V Bruslju in Sofiji so motnje hitro pripisali Rusiji, a je Bolgarija kasneje izjavo omilila. Letalo naj ne bi v celoti izgubilo signala GPS, prav tako nimajo dokazov, da je to povzročila Rusija. Kasneje so izjavo spet spremenili. Kaj točno se je dogajalo 31. avgusta, je na tem mestu manj pomembno. Iz Litve namreč prihajajo opozorila, da ne gre za osamljeni primer, temveč zelo pogosto dogajanje. Tovrstne motnje naj bi se dogajale dnevno. Posledice so v nekaterih primerih tudi zelo otipljive, saj je kakšna ladja že odpovedala vplutje v pristanišče Klaipėda zaradi nezanesljivega signala GPS. Pritožujejo se tudi kmetje, ki uporabljajo GPS za krmiljenje kmetijske mehanizacije. Litovski regulator telekomunikacij je sporočil, da so samo avgusta zabeležili težave z navigacijo pri več kot tisoč letalih in 33 ladjah. Podobne težave imajo tudi v Latviji, Estoniji, na Finskem in Poljskem, ki vse mejijo na Rusijo. Opozarjajo, da naj bi Rusija razvijala tehnologijo za motenje signala na razdaljah do 400 kilometrov, s čimer to postaja resen problem za čedalje več držav. Motenje signala GPS je preprosto, saj so signali s satelitov zelo šibki. Moderna letala in ladje uporabljajo GPS za navigacijo, a to ni edini sistem, zato niso ogrožena tudi pri izpadu GPS. Imajo pa te motnje posledice za delovanje in otežujejo manevre ter povzročajo zamude. Manj ključna oprema, kot je denimo kmetijska mehanizacija, pa se lahko na GPS zanaša tudi ekskluzivno. Razvoj alternativnih sistemov navigacije, ne nujno satelitskih, je zato nujen. [st.slika 75787]