Most na otok Krk: zgodba o betonskem loku, ki je premaknil meje gradbeništva

S pogledom na modrino med celino in otokom Krkom pri naših sosedih se dviga konstrukcija, ki ni le del hrvaške cestne povezave, temveč tudi tehnološki spomenik nekega obdobja. Most na Krk je ostal simbol drznosti, natančnosti in zaupanja v znanje, ki je v sedemdesetih letih prepričalo svet, da je mogoče zgraditi nekaj, kar se je zdelo preveč zahtevno za običajne razmere. Njegova podoba se v mirnih dneh zlije s kraško pokrajino, v vetrovnih pa se razpne nad morjem kot jekleno betonski ukaz naravi, da se mu umakne.

V letih, ko je bila SFRJ še združena gospodarska celota, se je gradbeni svet spogledoval s projektom, ki ga je spremljala skoraj mitološka aura. Arhivi in časopisni zapisi tistega časa so polni podrobnosti o razpravah, ali bo lok dolžine 390 metrov zdržal prve prave obremenitve. Danes se zdi dvom odveč. Most stoji samozavestno in kaže, da so projektanti in graditelji dobro razumeli teren, vreme in materiale, ki so jih imeli na voljo.

Pri sprehodu po obali, od koder je lok mogočno viden, si je težko predstavljati prizor iz leta 1976, ko so se začela pripravljalna dela. Ekipe Hidroelektre Zagreb inženirjev, geologov in izvajalcev niso imele sodobnih računalniških simulacij, v pomoč so jim bili modeli, izračuni in izkušnje. Prav to je razlog, da je most še danes označen kot eden največjih konvencionalno zgrajenih armirano betonskih lokov na svetu.

Mostovni lok, ki je prehitel Sydney

Most na Krk je bil ob otvoritvi leta 1980 razglašen za največji armirano betonski lok na svetu. Njegov 390 metrov dolg lok je presegel dotedanji slavni most v Sydneyju za 85 metrov, kar je v mednarodnem inženirskem prostoru povzročilo precejšen odziv. Številni strokovni članki iz tistega časa poudarjajo, da je tako velika razpetina v betonu predstavljala velik korak naprej.

Pri gradnji so uporabili tehnologije, ki so temeljile na postopnem betoniranju in zaporednem prednapenjanju konstrukcijskih elementov. Zapisniki z gradbišča razkrivajo, da so se ekipe pogosto spopadale z močnimi vetrovi, ki so zaznamovali ta del kvarnerskega prostora. Most je moral podpirati svoje lastne oboke, še preden se je nanj sploh zapeljalo prvo vozilo. To je zahtevalo izjemno natančnost v izvedbi, saj je vsak centimeter odstopanja lahko povzročil napetosti v konstrukciji.

Most na otok Krk, Hrvaška

Gradbišče, ki je preoblikovalo pogled na jadranske mostove

Domačini se še vedno radi spominjajo obdobja gradnje, ki je v njihov prostor prineslo ne le delavce, temveč tudi spremembo ritma življenja. Most ni bil le infrastrukturni poseg, temveč dogodek. Ribiči, ki so vsak dan opazovali napredek, so pogosto pripovedovali o trenutku, ko sta se dva poloka končno srečala v zraku nad morjem. Povezuje jih spomin na vzklik, ki naj bi ga izrekla ekipa, ko je meritev potrdila popolno ujemanje obeh delov konstrukcije.

Most je bil s svojim zaključkom preizkus, ki ga je gradbeništvo iz teh krajev opravilo z odliko. Postopno brušenje betonske površine, tesnjenje rež in vgradnja zaščit so bili zadnji koraki v projektu, zaradi katerih danes konstrukcija ohranja svojo obliko kljub vetru in soli.

Most danes in njegova simbolna vrednost

Skoraj pol stoletja po otvoritvi most ostaja ključni prometni koridor. Turisti, ki se odpravljajo proti otoku, se po njem peljejo brez zavedanja, da vozijo po nekdanji svetovni rekorderki. Njegova silhueta je sčasoma postala prepoznavna fotografija jadranske obale, mnogi pa ga še danes vidijo kot simbol razvoja, ki je povezal otok in celino ter vplival na turistični in gospodarski utrip regije.

Most je preživel močne burje in številne klimatske izzive. Inženirske posodobitve, nadzor konstrukcije in redna vzdrževalna dela omogočajo, da je prehod varen in stabilen. Za strokovnjake ostaja primer izjemnega ravnotežja med ekonomičnostjo gradnje, arhitekturno čistostjo in zahtevno geologijo terena.

Pogled, ki še vedno vzbuja spoštovanje

Ob vsakem prehodu prek mostu se razkrije občutek, da je pred nami delo, ki presega zgolj funkcijo. V sebi nosi zgodbo časa, odločitev in zmožnosti, ki so bile združene z enim ciljem. Mnogi ga primerjajo z učilnico na prostem, saj na njem še danes preučujejo dinamično odzivnost betona in vpliv vetra na velike konstrukcije.

Danes, ko se projekti opirajo na ogromne računalniške modele, most na otok Krk ostaja dokaz, da lahko z dovolj znanja, koordinacije in poguma nastane nekaj, kar kljub desetletjem ohranja moč in eleganco.

Objava Most na otok Krk: zgodba o betonskem loku, ki je premaknil meje gradbeništva se je pojavila na Vse za moj dan.