Moramo sadike paradižnika povezati že zdaj? Pri visoki gredi je odgovor skoraj vedno da

2 hours ago 19

Sveže posajene sadike paradižnika v visoki gredi so videti majhne, pokončne in dovolj močne, da bi lahko nekaj časa rastle same. Prav zato marsikdo oporo prestavi na pozneje, na dan, ko bo rastlina že višja. Toda paradižnik raste hitreje, kot se zdi v prvem tednu po sajenju. Veter, poletna nevihta, močno zalivanje ali lastna teža mladih poganjkov lahko rastlino hitro nagneta, poškodujeta steblo ali iz zemlje premakneta še neukoreninjeno sadiko.

Najboljši čas za oporo je zato takoj ob sajenju ali najpozneje v prvih dneh po presaditvi. To ne pomeni, da moramo mlado rastlino zvezati kot paket. Pomeni, da ji damo smer, varnost in stabilnost, še preden začne zares rasti. V visoki gredi je to še pomembnejše, ker je zemlja pogosto rahlejša, hitreje se ogreje, ob robovih se hitreje suši, rastline pa so lahko bolj izpostavljene vetru kot na klasični gredi.

Sadike paradižnika in oporaSadike paradižnika in opora

Oporo postavimo zgodaj, pozneje poškodujemo korenine

Paradižnik po presajanju hitro začne širiti koreninski sistem. Če čez dva ali tri tedne ob rastlino potisnemo palico, lahko poškodujemo prav tiste mlade korenine, ki so se medtem že razrasle. Zgodnja opora je zato nežnejša rešitev. Palica, spirala ali vrvica se namesti, dokler je koreninski prostor še razmeroma prazen.

Pri visokih sortah paradižnika je opora skoraj obvezna. Rastlina lahko zraste več kot meter visoko, obrodi težke grozde plodov in se brez privezovanja začne nagibati. Pri grmičastih sortah je potreba manjša, vendar tudi njim pogosto koristi nižja opora ali kletka, posebej v visoki gredi.

Katera opora je najbolj praktična

Najpreprostejša rešitev je močna palica, visoka vsaj 150 centimetrov, pri bujnih sortah še več. Primerna je lesena, bambusova ali kovinska opora, dovolj trdna, da se ne upogne pod težo rastline. Spiralne opore so priročne, vendar morajo biti dobro zasidrane. V visoki gredi se lahko ob močnem vetru premaknejo, če jih zapičimo preplitvo.

Dobra možnost je tudi vrvica, pritrjena na zgornji nosilec, ogrodje ali prečno letvico. Rastlina se nato sproti ovija ali privezuje ob vrvico. Ta sistem je zelo urejen, a zahteva dovolj stabilno konstrukcijo. V visoki gredi ob steni je lahko odličen, če imate nad gredo možnost pritrditve.

Opora naj ne stoji predaleč od sadike

Palico postavite nekaj centimetrov od stebla, ne povsem ob njem in ne predaleč. Če je preblizu, lahko poškoduje koreninsko grudo. Če je predaleč, boste morali steblo vleči proti njej, kar lahko povzroči ukrivljeno rast ali napetost. Cilj je, da rastlina raste naravno, opora pa jo samo spremlja.

Prvo privezovanje mora biti mehko, ne tesno

Najpogostejša napaka ni prezgodnje privezovanje, temveč pretesno privezovanje. Steblo paradižnika se debeli. Vez, ki je danes videti ravno prav, lahko čez nekaj tednov zareže v rastlino. Zato uporabite mehko vrtnarsko vezivo, trak iz blaga, širšo vrvico ali posebne sponke za paradižnik. Tanka žica, najlonska vrvica ali zelo ozek trak niso dobra izbira.

Privežite v obliki osmice. En del zanke naj objame oporo, drugi steblo, med njima pa naj ostane malo prostora. Rastlina mora imeti možnost premikanja v vetru. Popolnoma toga vez lahko naredi več škode kot koristi.

Privez naj bo pod listom ali razvejitvijo

Prvi privez naredite nizko, a ne čisto pri tleh. Dobro mesto je nekoliko pod prvim močnejšim listnim nastavkom. Tako se steblo ne bo zlahka zdrsnilo iz vezi. Kasneje boste dodajali nove priveze vsakih 20 do 30 centimetrov rasti, odvisno od sorte in hitrosti razvoja.

Pri mladih sadikah ne zategujte. Če se sadika po zalivanju rahlo premakne, to še ni težava. Težava je, če jo veter nagne toliko, da se steblo ob zemlji zvije ali poči. Oporo dodajamo zato, da preprečimo takšne poškodbe, ne zato, da rastlino prisilimo v popolno ravno črto.

Visoka greda ima svoje pasti

Visoke grede so za paradižnik odlične, a zahtevajo več pozornosti pri stabilnosti. Zemlja je pogosto bolj rahla, zato se palica lahko maje. Če je greda na sončni legi ob zidu, se rastline hitro razrastejo, voda hitreje izhlapeva, plodovi pa postanejo težki. Slaba opora se pokaže ravno takrat, ko je rastlina največ vredna.

Zato oporo potisnite dovolj globoko. Če je greda plitvejša, razmislite o pritrditvi palic na rob grede ali o prečni konstrukciji. Pri več sadikah se obnese sistem, pri katerem so opore med seboj povezane. Tako posamezna palica ne nosi vse obremenitve sama.

Pazite na razmik med sadikami

Oporo je lažje urediti, če sadike niso posajene preveč skupaj. Paradižnik potrebuje zrak, svetlobo in prostor za nego. Pregosta zasaditev oteži privezovanje, odstranjevanje zalistnikov, zalivanje pri tleh in pregled listov. Če je med rastlinami premalo prostora, opore postanejo samo del gneče, ne rešitev.

Zalivanje naj ne rahlja stebla

Po sajenju paradižnik zalivajte počasi, pri zemlji. Močan curek lahko spere zemljo ob steblu in rastlino zrahlja. Pri sveže posajenih sadikah je to posebej pogosto. Po zalivanju preverite, ali rastlina še stoji stabilno, in po potrebi zemljo nežno potisnite okoli koreninske grude.

Oporo dodajte zdaj, rastlina vam bo hvaležna poleti

Paradižnik je rastlina, pri kateri se dobra priprava pokaže šele pozneje. Prvi teden po sajenju se zdi, da opora ni nujna. Čez mesec dni pa bo razlika očitna. Rastlina, ki ima pravočasno oporo, raste bolj urejeno, lažje jo zračimo, privezujemo, zalivamo in pobiramo. Manj je lomljenja stebel, manj stika listov z zemljo in manj nujnih popravil po vetru ali nalivu.

Najboljši odgovor je torej preprost: da, sadike paradižnika je smiselno podpreti že zdaj. Privez naj bo nežen, opora trdna, razdalja med rastlinami dovolj velika, zalivanje pa usmerjeno k tlom. Paradižnik ne potrebuje veliko zapletenih ukrepov, potrebuje pa dober začetek. Oporo mu postavite, preden jo začne nujno potrebovati. To je ena tistih vrtnarskih odločitev, ki je skoraj ne opazimo, dokler nam ne prihrani prve zlomljene sadike.

Objava Moramo sadike paradižnika povezati že zdaj? Pri visoki gredi je odgovor skoraj vedno da se je pojavila na Vse za moj dan.

Read Entire Article