ARTICLE AD

O Bog, Stvarnik vseh stvari, ko si ustvarjal vesolje, galaksije in zvezde, si ustvaril tudi ta košček sveta, ki mu rečem moja domovina. Kot bi s posebno ljubeznijo dajal ščepec vsakršne lepote, si nam nasul vsega: večni sneg in visoke gore, temne gozdove in svetle ravnine, gorice in polja, studence in slapove, reke in jezera, skrivnostni podzemski svet in celo košček morja. Imamo vse, kar imajo veliki. »To bo domovina veselemu rodu, njih jezik bo pesem in njih pesem bo vriskanje in iz zemlje same bo zvenelo kakor velikonočno potrkavanje, da se bodo ptice ustavljale v svojem letu in se ozirale na čudežno deželo pod seboj,« je napisal pesnik. Vse je res, kakor si si zamislil in ustvaril in kakor je napisal pesnik. Zakaj torej tu živimo kot žalostni, sprti, nesrečni rod? Vsemogočni, ljubeči Bog! Preobrazi naša srca, da bomo razumeli in čutili, da smo vsi tvoji ljubljeni otroci. Naj spoznamo, da veselje in srečo lahko dosežemo sam...