»Moj ati je najboljši!«

Kot klanovka pri skavtih sem eno poletje služila v kuhinji na taboru volčičev in volkuljic. Malim radovednežem vstop v kuhinjo ni bil dovoljen, so pa radi kukali skozi okno in prosili za kakšen priboljšek. Barantanje je sprožilo veliko zabavnih razprav, v katerih je bil najpogostejši stavek, ki se je začel z »Moj ati pa …«. Veselje jih je bilo poslušati, ko so tekmovali, kateri oče je boljši, močnejši, spretnejši, kdo prevozi več kilometrov s kolesom, kateri se bolje znajde z delovnim orodjem, kdo je bil večkrat na Triglavu itd. Žar v njihovih očeh je pričal, kako so jim očetje pomembni. Ker očetje so pač carji! A moč očetov se ne meri v mišicah, niti po uspehu, bogastvu ali kupljenih darilih. Bolj kot vse to otroci pri očetu iščejo njegovo pozornost, naklonjenost, sprejetost, posvečeni čas, pristnost, pa tudi ljubezen, potrpežljivost in občutek varnosti, trdnost, odgovornost, predvsem pa skupno igro, akcijo in zavezništvo. Oče ima, kot piše dr. Janez Sečnik, v življenju otroka edi...