Mnogi delavci bodo morali vrniti več tisoč evrov: preverite, ali ste med njimi – pisma že prihajajo

Pozor, če delate čez mejo. Nekateri so dodatke prejemali leta – zdaj pa lahko pride zahteva za vračilo. In zneski? Lahko tudi več tisoč evrov.

Kako je sploh prišlo do tega?

Zgodba se začne precej nedolžno. Mnogi slovenski delavci v Avstriji so ob plači prejemali določene davčne olajšave – predvsem družinski bonus (Familienbonus plus) in olajšavo za samohranilce. To so dodatki, ki lahko občutno zvišajo mesečni dohodek. A tu se zaplete. Če delavec nima stalnega prebivališča v Avstriji, praviloma spada med t. i. omejene davčne zavezance. In ti – vsaj po pravilih – do teh ugodnosti niso upravičeni.

Denar so prejemali – zdaj ga bodo morali vrniti

Prav v tem je jedro težave. Olajšave so bile pri nekaterih že upoštevane pri izplačilu plače. Po domače: denar so dobivali vsak mesec, kot da jim pripada. Toda če finančni organ kasneje ugotovi, da do teh ugodnosti niso bili upravičeni, sledi neprijetno presenečenje. Zahteva za vračilo. In številke niso majhne. Pri samohranilcu z dvema otrokoma lahko ta znesek doseže tudi okoli 4.800 evrov na leto.

Zakaj ravno zdaj?

Razlog je precej konkreten – izmenjava podatkov med državama. Slovenski in avstrijski organi so začeli bolj natančno preverjati podatke o prebivališču in dohodkih. Od davčnega leta 2025 naprej bo zato v takih primerih obvezna oddaja davčne napovedi. To pomeni več nadzora – in več možnosti, da se nepravilnosti odkrijejo.

Marsikoga bo to močno udarilo po žepu; vir: Facebook

Pisma bodo začela prihajati kmalu

Prvi konkretni odziv države? Pisma. Avstrijsko finančno ministrstvo naj bi jih začelo pošiljati že avgusta 2026. Za mnoge bo to trenutek, ko bodo prvič izvedeli, da bodo morali denar vrniti. In vprašanj bo veliko – kam se obrniti, kako ukrepati, ali obstaja rešitev?

Obstaja tudi izjema – a ni za vsakogar

Kljub vsemu obstaja tudi možnost, da se delavec izogne vračilu. Če več kot 90 odstotkov svojih prihodkov ustvari v Avstriji, lahko zaprosi za status neomejenega davčnega zavezanca. A to ni avtomatsko. Potrebno je dokazovanje – med drugim z obrazcem E9, ki ga izda tuji davčni organ.

Ko pride pismo, bo časa malo

Zgodba, ki se je začela z nekaj dodatnimi evri na plačilni listi, se lahko konča z visokim računom. In prav to je tisto, kar skrbi številne Slovence, ki vsak dan hodijo na delo čez mejo. Vprašanje, ki ostaja: koliko jih bo na koncu presenečenih – in koliko pripravljenih?

Pripravil: I.M.

Vir: FURS