MN Dance Company. Ko energija ljubezni in ustvarjanja teče po silnicah življenja!

Premiera predstave DE-SET Michala Ryine in Nastje Bremec Rynia v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.

Premiera plesno glasbene predstave DE-SET, mednarodno uveljavljenega plesnega in koreografskega tandema Michala Rynie in Nastje Bremec Rynia, je bila premierno izvedena ob njuni desetletnici skupnega ustvarjanja 8. decembra 2019 na odru SNG Nova Gorica, ob avtorski glasbi dua Silence, ko je duo istega leta obhajal svojih 20 glasbenih ustvarjalnih let.

DE-SET

Žal projekt DE-SET v tistih covidih letih ni mogel prispeti do Cankarjevega doma in odra Linhartove dvorane, kjer sta Michal & Nastja običajno po premieri v Novi Gorici, imela kak mesec pozneje še ljubljansko premiero. Letos jima je končno uspelo in je druga, ljubljanska premiera njune ustvarjalne mladosti DE-SET stekla 5.10. 2025 ob 20.00 v Linhartovi dvorani CD, v koprodukciji MN Dance Company in Cankarjevega doma Ljubljana in sodelovanju SNG Nova Gorica.

Plesna predstava DE-SET beleži skupnih deset preplesanih in ustvarjalnih let, ki sta jih Nastja in Michal vsebinsko in gibko vpletala (dramaturginja Ana Križišnik Blažica) v svoje prve trenutke medsebojnih srečavanjih. In je DE-SET zaplesana zgodba njune avtorske biografije o srečanjih ter dilemah mladega para, ki je odraščal in se šolal v različnih življenjskih okoljih, spoznal pa se je na plesni akademiji Codarts v Rotterdamu. Nato sta se kot umetniški par ter življenjska sopotnika usmerila k Novi Gorici, kjer vzgajata nove plesne generacije ter nadvse uspešno ustvarjata in delujeta.

Ob vhodu v Linhartovo dvorano se je odpiral pogled na še neosvetljeni oder, na odru je črni klavir, v sredini ter bližje zadnji strani je bila na ogled scenska vizija (scenografija Aleksander Blažica) možnih vrvic kakega jadra ali pač drevo življenja desetih obešenih vrvic, ki tvorijo obliko krošnje. V tišini ter rahli osvetljavi desetih vrvic in ob ukrepanju dveh (nevidnih) mož, se te razvrstijo na novo postavljeni konzoli ter vtaknejo v vtičnice, ko njihova linearna postavitev razdeli konzolo na več manjših segmentov. V tišino odra, kot prva vstopi Nastja, ogrnjena z mehkobo kopalnega (ogrevalnega) plašča rdeče barve (kostumografija: Michal Rynia, Nastja Bremec Rynia, Ana Špacapan) in se usede na rob scenske konzole, v pozi miru, razmisleka.

Lirični zvoki posameznih tipk klaviature, v igri pianista, nežno vzvalovijo ozračje napetosti tihega pričakovanja; tudi sicer plesno sceno čarobno oplaja glasbeni duo Silence ob svojem igranju v živo: Borut Benko – pevec dramskega vokala, čutnih višin in tenkočutni pianist Primož Hladnik. Sledil je zamišljen prihod Michala, ki ni ostal neopazen. Je prvi, začetni impulz gradnje plesnega loka, dueta gibkih sugestij, preprijemov, višinskih dvigov, zapletenih gibalnih sozvočij ter plesnih razsežnostih njune sodobne umetniške fuzije. Kar sta v svojem ustvarjalnem vzgonu slikovito zaobjela ter oblikovala v smislu barvitega plesnega omnibusa svojega prvega ustvarjalnega desetletja, ki se je uspešno nadgrajeval ter kontinuirano gradil iz njunih umetniških virov in močeh njune ljubezni.

V eni teh scen sta se poigravala s črnim moškim suknjičem, se oblačila, preoblačila ter umeščala v udobje dveh rokavov, vsak v svojega in se za trenutek zazrla eden v drugega. Svoj odnos prijateljevanja, partnerstva, izzivov in preizkušenj, privlačnosti ter ljubezni, sta gradila na pesmi Hall of Mirrors v izvedbi dua Silence. Nadvse pa sta nas nasmejala z gibko sekvenco boksarskega ringa, ko je Boris Benko spodbujal boj kot strastni komentator, v katerem je zmagal enkrat on, drugič ona, in to v dobro uigranem dvoboju boksarskih prejemov ter udarcev. In ko mladostne napetosti zaljubljenega para počasi dobijo nov odsev zrelosti, se boji izničijo, na odru pa sledi ljubezenski napoj dveh, ki se končno lahko izpoje v večnem poljubu.

V trenutku rahle zatemnitve odra, napovedi ob koncu predstave, se je avditorij navdušeno, kar sočasno povzdignil na noge, ko vzklikov iskrenega navdušenja ni bilo videti konca, in to povsem zasluženo. Saj je 60 minutna avtorska predstava DE-SET, nadvse simpatično ter humorno zasnovana plesno glasbena uprizoritev mladostne svežine za vse čase in generacije. Ko energija ljubezni in stvarjanja teče po silnicah življenja, ne glede na čas ali časovne zamejitve.

Po daljšem premoru je na vrsto prišel še drugi del tega umetniškega večera plesa in glasbe, avtorska glasbena pripoved dua Silence: Proces(i), v odsevu romana Proces, pisatelja Franza Kafke (1883-1924), po konceptu in v režiji dua Silence, ter interpretaciji Katarine Stegnar, premierno predstavljena oktobra 2024 na odru Anton Podbevšek Teatra /APT; Novo mesto; dramaturgija Stojan Pelko, koreografija Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia. Predstava se gradi na ustvarjalnem ozadju glasbenega dua Silence, ko na odru razgalita svoja razmišljanja, in jih manifestirata v svojih avtorskih kompozicijah. Glasbeno monodramo Proces(i), napoved o koncu sveta, ki ga poznamo, je duo Silence postavil v poklon ob 100. obletnici pisateljeve smrti.

(foto: Darja Štravs Tisu)

Tudi duo Silence je znova navdušil občinstvo, čeprav so sledile tehnične neprijetnosti v tem delu predstave, ko je na odru, vsaj skozi poglede zadnjih vrst, sledila neprijetna temačnost, ki smo jo žal že vajeni v velikih dvoranah Cankarjevega doma. No, tokrat se je tudi reflektor na levi strani odra dobesedno usmeril v poglede gledalcev ter zasenčil njihove poglede, na krajnem sredinskem delu dvorane, ko so se vidno spuščale glave, ali so se z dlanjo zastirali pogledi, kot tudi meni v 11. vrsti. Kljub temu, pa smo bili presunjeni ob uprizoritvi glasbene monodrame dua Silence, čigar diskografija sestavlja pet študijskih albumov in štiri albume za gledališke uprizoritve. V svojem več kot trideset letnem plodnem ustvarjanju sta ustvarila glasbo za več celovečernih filmov in za več kot petdeset plesnih predstav, v svojem več kot trideset letnem plodnem ustvarjanju.