Mladinska podnebna delegatka na COP29: Mladi si želijo ambiciozneje zastavljene rezultate

Mladi bi si na podnebnih konferencah ZN želeli bolj ambiciozno zastavljene rezultate, je ob robu podnebne konference v Bakuju za STA povedala slovenska mladinska podnebna delegatka Titi Habicht. Kot je dejala, je med njimi namreč prisotno močno zavedanje, da bodo podnebne spremembe doživljaji precej drugače kot današnje starejše generacije.

Poleg spremljanja pogajanj in se udeležbe na različnih stranskih dogodkov je vloga mladinskih delegatov tudi to, da so na podnebni konferenci čim bolj slišani, je poudarila sogovornica.

“V okviru mreže Evropskih mladinskih podnebnih delegatov, ki jo imamo, sem uspela veliko sodelovati in govoriti z različnimi pogajalci, katerim smo mladi predstavili naša stališča,” je povzela aktivnosti zadnjih dni v Bakuju. Del mreže je sicer okoli 40 mladih podnebnih delegatov.

Čeprav je na letošnjem COP29 v ospredju predvsem dogovor o novem finančnem cilju za pomoč, ki jo razvite države trenutno zagotavljajo državam v razvoju, pa poudarja, da mladi spremljajo tudi druge, manj izpostavljene pogajalske tematike.

Povedala je, da je v Baku na svojo prvo podnebno konferenco poskušala priti s čim manj pričakovanji. Kljub temu pa je dogajanje na konferenci v preteklih dneh ni pustilo ravnodušne. “Mladi bi si definitivno želeli bolj ambiciozno zastavljenih rezultatov v primerjavi s temi, ki so. Malo me je razočaralo tudi, ko sem ugotovila, da je napredek lahko že to, da ne nazadujemo,” je priznala.

V času udeležbe na COP29 je naletela tudi na ljudi, ki so bili na prvi podnebni konferenci v času njenega rojstva. “Večinoma priznavajo, da ni bilo zelo veliko konferenc takšnih, ki bi pustile res konkretne rezultate. To je žalostno videti, ker bi morali biti to dogodki za ljudi, ne pa da je civilna družba vsakič znova razočarana,” je bila jasna.

Po njenih besedah je med mladimi prisotno močno zavedanje, da bodo podnebne spremembe doživljaji precej drugače kot današnje starejše generacije. “Resnično nas skrbi, da ni napredka, kot bi si ga želeli,” je pristavila.

O morebitni neusklajenosti pogledov mladih na podnebne spremembe je dejala, da znotraj mreže podnebnih delegatov redko pridejo do nestrinjanj oz. zelo hitro najdejo rešitve. Po njenih besedah je razlog v tem, da razumejo nujnost “močnega multilateralizma”. “Poskušamo biti združeni in upoštevati vsa mnenja, hkrati pa iskati skupne rešitve. Zdi se mi, da se znamo včasih precej bolje dogovoriti kot pravi pogajalci,” je ocenila.

V zadnjih tednih oz. dneh je bilo mogoče slišati tudi pozive k reformi procesa sprejemanja odločitev na podnebnih konferencah in problematiziranje organizacije tovrstnih dogodkov v naftnih državah. “Vsakoletno razočaranje ljudi jasno kaže, da so potrebne spremembe,” je ocenila Habicht, ki si želi, da bi s tem prišli do bolj produktivnega procesa, ki bi prinesel večje spremembe. Tistim, ki zagovarjajo ukinitev obstoječega procesa odločanja, pa sporoča, da je treba pred spretjem takšne odločitve imeti “pripravljeno zelo dobro alternativo”.

Problem vidi tudi v tem, da pridejo udeleženci podnebnih konferenc na dogodek zaradi različnih interesov – medtem ko eni zastopajo naravovarstvene, pridejo drugi iz poslovnih interesov.