Mladinska knjiga s tremi domačimi novostmi

Pri založbi Mladinska knjiga so knjižne police obogatili z romanom Trafikant Romana Rozine, prvencem Alenke Vesenjak z naslovom Kamp in zbirko novel Človek, ki ga ni avtorja Branka Šömna. Na predstavitvi knjig so danes napovedali še izid prevoda knjige LSD za mamo nemškega pisatelja Normana Ohlerja, ki ga bodo maja gostili v Cankarjevem domu.

V romanu Trafikant s kresnikom nagrajeni avtor Roman Rozina niza številne zgodbe in sledi prizorom, ki odslikavajo današnji čas, zaznamovan z medčloveško odtujenostjo, nezmožnostjo ustvarjanja solidarne skupnosti, obilo dezinformacijami, epidemijo laži in teorijo zarot.

Po besedah Rozine je opisane metafore v zadnjem delu knjige rekonstruiral in jim poiskal vzporednice v realnem življenju, saj gre za poskus portreta videnja današnjega sveta. Kot je dodal, nas množičnost družbenih medijev in nepreglednost informacij ves čas postavlja v situacijo, ko ne moremo biti glede ničesar povsem prepričani in je “naš razum nenehno zasipavan z odvajali na neresnične teze in dejstva”.

V svojem prvencu Kamp literarna komparativistka, novinarka in urednica Alenka Vesenjak opisuje dopustovanje v nudističnem kampu. V knjigi nastopa več protagonistov z različnimi zgodbami, ki se soočajo s prihodi prišlekov v kamp z ustaljenim kodeksom obnašanja. Med glavnimi liki sta tudi mama in hči Ana in Iva, ki se jima je po izgubi moža in očeta življenje obrnilo na glavo.

Kot je Vesenjak povedala preko video povezave, posamezniki izven udomačenih struktur ponavadi vzpostavijo drugačna razmerja ter prevzamejo druge vloge in identitete. Po njenih besedah lahko prišleki z neustreznim obnašanjem v kampu z nenapisanimi pravili vznemirijo dolgoletne goste kampa.

Človek, ki ga ni je zbirka šestih novel, v kateri Šömen prepleta življenje, ljubezen in smrt. Zgodbe so postavljene v različne časovne in krajevne okvirje, med drugim opisuje življenje v Jeruzalemu, oddaljeno junaško zgodovino templjarskih vitezov, Mozartov čas in povojno slovensko zgodovino.

V zgodbi Templjar opisuje tudi povezavo med templarstvom in prostozidarstvom. Kot je povedal, so templarji prinesli filozofijo bančništva in kulturo, ki se je razvijala do leta 1717, ko so v Londonu ustanovili prvo prostozidarsko veliko ložo, posledično je propadlo več političnih strank in religijskih združenj.

Pri Mladinski knjigi so napovedali tudi izid prevoda knjige LSD za mamo nemškega publicista in raziskovalnega novinarja Normana Ohlerja, ki v knjigi išče odgovore na vprašanja o psihadeličnih drogah in človeški naravi. Po besedah prevajalca Aleša Učakarja avtor poleg odkrivanja droge LSD in psilocibina oriše še vlogo politike, ki preprečuje napredek v boju proti boleznim, kot sta depresija ali demenca.

Ohler bo slovensko prestolnico obiskal 6. maja, ko bo v Klubu Cankarjevega doma spregovoril o svoji knjigi.