Mladim v pomoč pri kariernem odločanju

Ljudska univerza Koper uvaja projekt Karierni Plac – Karierni center za mlade+, namenjen otrokom, mladostnikom in mladim odraslim od 6. do 29. leta starosti, ki iščejo svojo izobraževalno ali karierno pot. Mladim ponuja podporo pri izbiri šole, poklica in nadaljnjega izobraževanja, obenem pa nudi pomoč tudi tistim, ki trenutno niso zaposleni in se ne izobražujejo.

»Karierna orientacija je področje, s katerim se slej ko prej sreča vsak med nami. Projekt, ki ga začenjamo, je izrednega pomena za našo regijo. Pomembno je, da vsak otrok dobi priložnost, da se spozna s svojimi potenciali, vrednotami in priložnostmi, ki jih ponuja trg dela. Posebno pozornost bomo namenili osipnikom, torej mladim, ki se ne šolajo in še niso vstopili na trg dela,« pojasnjuje direktorica Ljudske univerze Koper Tina Rožac.

V sklopu projekta mladim ponujajo individualna in skupinska svetovanja, pregled možnosti vpisa na srednje šole in fakultete ter informacije o pogojih za posamezne programe. Poseben poudarek namenjajo odkrivanju interesov, sposobnosti in kompetenc, pa tudi razumevanju zaposlitvenih smernic, med katere sodijo deficitarni poklici in poklici prihodnosti.

»Med skupinskimi aktivnostmi bomo izvajali spoznavanje poklicev, vrednot in odkrivanje samega sebe. Sledili bodo obiski pri delodajalcih, karierni zmenki, v načrtu pa je tudi tako imenovani talentarij – mobilna postaja, na kateri se lahko mladi preizkusijo pri odkrivanju svojih talentov,« dodaja Rožac.

Da je karierno raziskovanje za mlade izjemno pomembno, potrjuje tudi Andreja Glavač, vodja Kariernega centra za mlade+: »Verjamemo, da se v vsakem otroku skriva potencial in talent, ki ga včasih odkrijemo šele z raziskovanjem in pravo podporo. Na voljo smo za delavnice, individualna svetovanja, predavanja za starše. Uporabljamo številna sodobna orodja – od VR očal do sob pobega. Pomembno je, da se v lokalnem okolju povežemo s šolami, starši, delodajalci, saj lahko le tako mladim približamo poklice v realnem okolju. Pogosto rečem: izberite pot, ob kateri vam zaigra srce.«

Projekt bo do leta 2029 v Obalno-kraški regiji prinesel več kot 220 kariernih delavnic in predstavitev poklicev ter vrsto aktivnosti, med drugim tudi sledenja na delovnem mestu in dogodke za starše. »Starši so otrokom pomembna opora. Ne odločajo namesto njih, so pa tisti, ki lahko ponudijo informacije in spodbudo, ko mladi iščejo svojo pot,« poudarja Rožac.

Posebej aktualno je, da vstopa na trg dela generacija Z, torej mladi rojeni med letoma 1997 in 2012. Po besedah antropologa in raziskovalca Dana Podjeda gre za generacijo, ki je odraščala v svetu zaslonov in hitrih sprememb. »Jonathan Haidt jo opisuje kot bolj tesnobno generacijo, pri čemer so se trendi, kot so depresija, samopoškodovanje in samomorilnost, hitro povečevali. A to je hkrati generacija z velikim potencialom, ki pa terja drugačen pristop. Ne moremo jih spodbujati in zaposlovati na enak način kot prejšnje generacije. Treba jih je razumeti in z njimi vzpostaviti dialog,« pojasnjuje Podjed.

Z vstopom generacije Z se na trgu dela spreminjajo tudi pričakovanja. Mladi, ki odraščajo v času hitrih družbenih in tehnoloških premikov, od delodajalcev pričakujejo jasne vrednote, prilagodljivost, smiselno delo in spodbudno okolje. Antropologi poudarjajo, da se bo moral prav delodajalec naučiti govoriti njihov jezik – ne obratno. In prav zato programi, kot je Karierni Plac, postajajo ključni most med svetom mladih in svetom dela, ki ju bo treba povezati na novih, sodobnejših temeljih.

Ana Zupan