Mladen Delin o padcih in vzponih Festivala Arsana: “Odločili smo se, da ne bomo zmanjševali, ampak na vsak način iskali rešitve.”

Za Festival Arsana bi lahko rekli, da je ptujski, a je že mnogo več. Saj je že zdavnaj presegel občinske meje, dogaja se tudi v drugih občinah, hkrati pa na tem festivalu že vse od začetka nastopajo glasbeni umetniki iz drugih držav. Katere izzive so imeli na začetku, katere ovire, izzivi in potenciali so se pokazali kasneje in kateri izzivi sedanjosti se kažejo, nam je v oddaji Kulturni izziv na BK TV povedal umetniški vodja in direktor Festivala Arsana Mladen Delin.

Prvi nameni so bili povezani s promocijo vrhunske glasbene umetnosti in dvigom kulturne zavesti

“Letos Arsana praznuje – organizacija, društvo je nosilec Festivala Arsana, nevladna organizacija posebnega pomena – 20 let. Ustanovljena je bila z namenom promocije vrhunske glasbene umetnosti in dviga kulturne zavesti prostora, mesta. To se pravi, želeli smo dati eno dodano vrednost mestu, mu ponuditi kakovost. Tega pač prej ni bilo,” je na začetku intervjuja povedal Mladen Delin. Zapolniti so želeli praznino, po eni strani pripeljati svet v Ptuj in “po drugi strani plasirati ptujsko, slovensko kulturo v prostor in širše”. To so bili začetni izzivi in po 20 letih se to dogaja, je poudaril Delin: “To, kar smo si zadali, se dogaja. Vmes pa na tisoče in tisoče vzponov in padcev.”

Želeli so zapolniti praznino, saj ni bilo dogodkov, koncertov

Konkretna organizacija se je začela 2006. Sicer že prej, a prvi koncert je bil decembra 2006. Potem pa se je dogajalo marsikaj. “Prva tri leta smo delali zelo intenzivno. In potem smo videli, da ljudje hočejo več. Vsa prizorišča so bila polna. Posegali smo v različne žanre. Ponujali smo vrhunsko glasbo. Takoj smo že privabljali umetnike iz tujine. In ljudje so začeli hoditi na dogodke, kar prej niso en čas. Pred 20, 30 leti so bili dogodki na Ptuju, a organizatorji niso bili na tem nivoju. In potem smo videli, da nam ostaja poletje, ki je prazno. Takrat se ni poleti prav nič dogajalo, kar nekaj let,” je razložil Delin in dodal, da se je nato razvil Festival Arsana. Da bi zapolnili poletno praznino.

Takoj prvo leto, 2009, tri leta po ustanovitvi Arsane, je bil poletni Festival Arsana takoj mednarodni. Eno leto pred tem se je začela svetovna gospodarska kriza. Kar je pomenilo, da so imeli pred sabo velik izziv.

Začeli brez sponzorjev, hkrati pa ljudje niso hoteli kupovati vstopnic

“Mi smo začeli delati festival v času, ko ni bilo možno dobiti nobenega sponzorja. In ga tudi nismo dobili. Prosili smo, trkali smo na vsa vrata, a ni bilo odziva. Ljudje niso imeli denarja, niso kupovali vstopnic. Se pravi, začeli smo v najtežjem možnem obdobju,” je poudaril Delin in se spomnil, da so imeli entuziazem, ambicioznost, po drugi strani pa realna pričakovanja.  “Prvi festival je trajal en teden, z enim dogodkom na dan. Vse skupaj je bilo enih tisoč obiskovalcev, 50 nastopajočih, sedem koncertov in mogoče kaka razstavica zraven,” se spominja Delin. Nagovarjali so domače občinstvo, z mediji niso imeli veliko opravka, niso imeli niti kanalov, da bi lahko nagovarjali širše.

Potem je prišla Evropska kulturna prestolnica in dala finančno spodbudo

Kasneje so se razvijali, Delin se je spomnil, da se je zgodila Evropska prestolnica kulture (EPK), pri kateri so dobili finančno injekcijo. Gre za Evropsko prestolnico kulture Maribor 2012, katere partnersko mesto je bil tudi Ptuj s svojimi kulturnimi prireditvami, festivali, ustanovami. Hvaležen je, da je EPK ponudila to, da je Festival Arsana postal majhen mestni mednarodni festival. “Sicer bi trajalo kakih deset let, ni nujno, da bi se sploh zgodil preboj,” je realno razmišljal Delin in dodal, da je EPK ena najboljših stvari, ki so se zgodile na Ptuju. Po EPK na Ptuju so ostali do danes trije evropski festivali, je poudaril.

Nova kriza, sponzorji so odhajali, treba se je bilo odločiti …

Nova, večja prelomnica je bila med krizo v letih 2015, 2016. “Spet je bil en velik izziv. Izgubili smo kar nekaj sponzorjev,” je dejal Delin in se spomnil, da so se po EPK že razpolovila sredstva, celo šla zgolj na 30 odstotkov: “Mi smo pa takrat ostali s festivalom in nismo vedeli, ali naj gremo na začetek ali naj obdržimo to, kar se je zgodilo. Odločili smo se, da ne bomo zmanjševali, ampak na vsak način iskali rešitve.”

Širitev, poslušanje občinstva, kritikov …

Direktor Festivala Arsana je dejal, da je v vseh 20 letih delovanja postal že krizni menedžer, saj je moral delovati na vseh področjih, iskati rešitve za prostor, denar, nastopajoče … V samem intervjuju je omenil še druge velike padce in iskanje velikih rešitev, kako naprej. A uspelo jim je. Širili so se.  Delin pravi, da so vedno poslušali ljudi, kritike, ki so bile dobronamerne. Po eni strani so bili vse bolj v mestu, da ga čim bolj odprejo. Istočasno pa festival gostuje po drugih občinah.

Devet programskih sklopov, ki so namenjeni različnih generacijam

Izziv imajo tudi z nagovarjanjem različnih ciljnih skupin. “Želel sem, da bi kakovostna, vrhunska glasba bila namenjena vsem. Od najmlajših – zelo pomembno je, da imajo otroci stik z vrhunsko glasbo – do najstarejših, celo v domu upokojencev,” je izpostavil Delin in označil festival za konglomerat. Festival Arsana je namreč sestavljen iz devetih festivalskih sklopov. Pri kakovosti pa niso popuščali. Ogromno projektov se je tudi začelo prav na tem festivalu.

“Naloga programskega vodja je, da posluša, da spremlja, ampak da ne ugaja v vsem”

Veliko vlogo ima tudi kot programski, umetniški vodja, tako je izpostavil: “V programskem odboru nas je več kot deset z različnimi profili. Naloga programskega vodja je, da posluša, da spremlja, ampak da ne ugaja v vsem. Ker ti moraš dati neko smer in postaviti neko kakovost.” Tako so v vseh letih postavljali zahtevne programske sklope, vzporedno pa še delali vsebine, ki nagovarjajo širše občinstvo, a pri tem po njegovih besedah “ni šlo za poceni vsebine”. S tem so pritegnili ljudi, da so začeli poslušati še drugo zvrst, bolj kakovostno zvrst.

Poudaril je: “Temu se reče glasbena vzgoja oziroma dvig kulturne zavesti, se pravi – ti moraš najprej nekoga dobiti. In ne boš ga dobil, če mu boš dal tako zahtevne stvari, da jih ne razume. Lahko pa ga pritegneš, da pride blizu, pogleda in potem mogoče začne čutiti neke stvari. Počasi se vzgaja.” 

Sam pravi, da stoji za načelom, da obstaja samo ena zvrst glasbe – to je kakovostna glasba, ki mora biti dostopna za vse.

Celotnemu intervjuju, v katerem je povedal Mladen Delin še veliko več, lahko prisluhnete na spodnji povezavi:

The post Mladen Delin o padcih in vzponih Festivala Arsana: “Odločili smo se, da ne bomo zmanjševali, ampak na vsak način iskali rešitve.” appeared first on Lokalec.si.