Ministrstvo zavrača navedbe o množičnem vračanju prosilcev za azil

Ministrstvo zavrača navedbe o množičnem vračanju prosilcev za azil

Ministrstvo za notranje zadeve je v zadnjih dneh odgovorilo na ugibanja, ki so se pojavila v nekaterih medijih, glede števila prosilcev za mednarodno zaščito, ki jih lahko države članice vrnejo v Slovenijo. Ministrstvo je izpostavilo, da postopki mednarodne zaščite niso preprosti in se ne smejo reducirati na gole številke, saj gre za obravnavo ljudi.

“Predaje prosilcev po Dublinski uredbi so regulirane, nanje vpliva več dejavnikov in meril, zato jih nikakor ne moremo zreducirati na matematično seštevanje ali odštevanje,” so poudarili na ministrstvu.

V letu 2023 je Slovenija prejela 362 najav za predajo prosilcev za mednarodno zaščito, vendar jih je bilo realiziranih le 150. Ministrstvo je ob tem poudarilo, da se predaje izvajajo skladno z veljavno zakonodajo EU in po točno določenem postopku. Izjave o množičnem vračanju prosilcev označujejo kot neutemeljene in zavajajoče.

“Ključna okoliščina torej ni število tistih, ki so v Republiki Sloveniji vložili prošnje za mednarodno zaščito, temveč podatek, da je Slovenija lani prejela 362 najav za predajo prosilcev za mednarodno zaščito, od katerih pa jih je bilo realiziranih 150,” so dodali.

Dublinska uredba in postopki

Dublinska uredba (Uredba 604/2013/EU) določa, da mora prošnjo za mednarodno zaščito obravnavati tista država članica, ki je za to odgovorna skladno z določenimi merili. Med ključnimi merili so nezakonit prehod zunanje meje države članice in izdaja veljavnega dokumenta za prebivanje ali vizuma. Pri ugotavljanju odgovornosti igra ključno vlogo tudi sistem Eurodac, ki shranjuje prstne odtise prosilcev.

Postopki so natančno določeni. Država, ki meni, da je za obravnavo prošnje odgovorna druga država članica, mora podati zahtevo v dveh mesecih od ugotovitve zadetka v sistemu Eurodac. Če zahteva ni podana pravočasno, postane odgovorna država, kjer je bila prošnja vložena. Zaprošena država lahko preveri okoliščine in zahtevo zavrne, če meni, da zanje ni pristojna.

“Predaja prosilca se mora izvesti v roku, ki ga določa uredba, in sicer kakor hitro je to praktično izvedljivo, najkasneje pa v šestih mesecih po odobritvi zahteve,” pojasnjuje ministrstvo.

Formaliziran proces predaje

Proces predaje prosilcev zahteva sodelovanje obeh držav. Rok za izvedbo predaje se lahko podaljša, če prosilec pobegne ali se znajde v zaporu. Če predaja ni izvedena pravočasno, se odgovornost za prosilca prenese na državo, ki je podala zahtevo.

Ministrstvo za notranje zadeve tako zavrača vsakršne navedbe o množičnem vračanju prosilcev za mednarodno zaščito v Slovenijo in izpostavlja pomembnost spoštovanja evropske zakonodaje ter humanitarnih načel.

Portal24; Foto: Pexels

Objava Ministrstvo zavrača navedbe o množičnem vračanju prosilcev za azil je bila najprej objavljena na Portal24.