Ministrstvo ob mednarodnem dnevu boja proti revščini: Revščine ne odpravljajo le zakoni

Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini, ki ga obeležujemo 17. oktobra, je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poudarilo, da Slovenija ostaja med državami Evropske unije z najnižjo stopnjo hude materialne in socialne izključenosti.

„Socialni transferji in ukrepi, ki jih država sprejema, pomembno izboljšujejo finančni položaj vseh z najnižjimi dohodki,“ so navedli na ministrstvu. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije bi bilo brez teh ukrepov v letu 2024 tveganju revščine izpostavljenih 21,2 odstotka prebivalstva oziroma 444.000 oseb.

Slovenija je med državami EU in članicami OECD dosegla največji napredek pri zmanjševanju revščine otrok. Po podatkih Unicefa se je stopnja otroške revščine v zadnjem desetletju zmanjšala za skoraj tretjino. „Slovenija tako po podatkih Eurostata že vrsto let beleži najnižjo stopnjo revščine in socialne izključenosti otrok med vsemi državami članicami EU,“ so dodali na ministrstvu.

Na ministrstvu so pojasnili, da je to „posledica ustreznih socialnih politik, tudi višanja minimalne plače in denarnih socialnih pomoči“. Kot so poudarili, bodo tudi v prihodnje „vse napore usmerili v krepitev podpornih sistemov pomoči, da bo število socialno izključenih otrok v Sloveniji še naprej upadalo“.

V okviru Akcijskega načrta Jamstvo za otroke 2022–2030 si ministrstvo prizadeva dvigniti stopnjo blaginje otrok in okrepiti njihovo zaščito. Ukrepi vključujejo enak dostop otrok iz ranljivih družin do predšolske vzgoje, izobraževanja, zdravstvenega varstva, zdrave prehrane in ustrezne nastanitve.

Med pomembnimi ukrepi v času draginje je bil tudi Zakon o začasnih ukrepih za omilitev posledic draginje. „Izplačali smo draginjski otroški dodatek, ki je dosegel več kot 327.000 otrok v skupni vrednosti 56,5 milijona evrov,“ so pojasnili.

Krepitev socialne varnosti in pomoči ranljivim

Učinkoviti socialni transferji ostajajo ključno orodje za blaženje tveganja revščine. Ti vključujejo denarne pomoči, kot so denarna in izredna denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, otroški dodatek, državna štipendija, posmrtnina in pogrebnina. Pomemben vpliv imajo tudi prejemki v naravi, med njimi subvencije za prehrano učencev, znižano plačilo vrtca in kritje zdravstvenih prispevkov.

„Na ministrstvu smo pripravili Vodnik po socialnih pravicah, ki posameznikom in gospodinjstvom pomaga, da ugotovijo, do katerih prejemkov in subvencij so upravičeni,“ so pojasnili.

Z novelo Zakona o štipendiranju so omogočili, da lahko dijaki in študenti iz socialno šibkejših okolij prejemajo hkrati državno in Zoisovo štipendijo. „To je v šolskem letu 2024/2025 omogočeno približno 4.000 dodatnim prejemnikom državnih štipendij,“ so dodali.

Ministrstvo z evropskimi sredstvi zagotavlja tudi nefinančno pomoč v obliki prehranskih paketov. Od leta 2024 je bilo v okviru programa ESS+ dobavljenih 5.830.992 kilogramov prehrambnih izdelkov. „Pomoč v hrani je v letu 2024 prejelo 124.526 oseb, največ žensk in starejših od 65 let,“ so navedli na ministrstvu.

Za izvajanje socialnovarstvenih programov je bilo med letoma 2022 in 2025 zagotovljenih 28 odstotkov več sredstev, kar pomeni dodatnih 6,1 milijona evrov. „S tem smo omogočili dvig plač zaposlenih v teh programih za 16,6 odstotka in razširili mrežo programov s 180 na 206,“ so poudarili.

Ministrstvo napoveduje tudi ureditev pogostejšega izračunavanja minimalnih življenjskih stroškov ter prenovo metodologije njihovega izračuna.

Ukrepi za dostojnejše plačilo in pogoje dela

Minimalna plača se je od leta 2017 povečala za 42,7 odstotka. Leta 2023 se je zvišala za 12 odstotkov, leta 2024 za 4,2 odstotka, v letu 2025 pa za 1,9 odstotka. Zvišanju minimalne plače so sledile tudi višje urne postavke za dijake, študente in upokojence, ki opravljajo občasna dela.

„Določili smo višjo izhodiščno plačo za udeležence javnih del, tako da je najnižje plačilo zdaj enako višini minimalne plače,“ so pojasnili. Nadomestilo plače za agencijske delavce so zvišali na 80 odstotkov delavčeve plače.

Dostojnejša starost in pokojninska reforma

Med ključnimi ukrepi aktualnega mandata je sprejem vrste interventnih in sistemskih rešitev za upokojence in invalide. Izplačan je bil energetski dodatek v višini 200 evrov za prejemnike denarne pomoči in invalide I. kategorije, pa tudi začasni dvigi prejemkov za 4,5 in 1,8 odstotka v letih 2022 in 2023 ter zimski letni dodatek decembra 2023.

Z novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N) se od januarja 2024 vdovam in vdovcem zagotavlja višja vdovska pokojnina. „Vdova, ki je po stari zakonodaji prejela 442,33 evra, zdaj prejema 781,94 evra,“ so pojasnili na ministrstvu.

Pokojnine so bile v letu 2023 usklajene za 5,2 odstotka, v letu 2024 za 8,8 odstotka, letos pa za 4,5 odstotka.

Med ključnimi reformami vlade je pokojninska reforma, ki naj bi zagotovila dolgoročno stabilnost sistema. „Za izboljšanje blaginje prihodnjih upokojencev zvišujemo odmerni odstotek na 70 odstotkov,“ so poudarili.

Z reformo se uvaja tudi zimski dodatek, ki bo letos znašal 150 evrov, do leta 2030 pa se bo postopno zvišal na 250 evrov. „Posebno pozornost namenjamo ranljivim skupinam, med drugim se za 22 odstotkov zvišujejo najnižje invalidske pokojnine,“ so dodali na ministrstvu.

Revščine, so še poudarili, „ne odpravljajo le zakoni in ukrepi – v prvi vrsti je pomembna zavezanost pravičnosti, solidarnosti in spoštovanju človekovega dostojanstva“. „Slovenija ostaja ena socialno najbolj odgovornih držav v Evropski uniji in to pot bomo nadaljevali,“ so sklenili na ministrstvu.

Miha D. Kovač

Foto: Freepik

Objava Ministrstvo ob mednarodnem dnevu boja proti revščini: Revščine ne odpravljajo le zakoni je bila najprej objavljena na Portal24.