Avtonomija ključni dejavnik razvoja manjšin

Boljšega naslova festivalu ne bi mogli podeliti. S tem so se strinjali številni govorniki včerajšnjega strokovnega posveta prvega festivala manjšinskih jezikov Linguae Mundi (Jeziki sveta). »Manjšinski jeziki niso samo predmet folklore. Preučevanje le-teh je tudi način za širjenje sporočila, da bi moral biti vsak jezik deležen dostojanstva in zaščite,« je uvodoma dejal krminski župan Roberto Felcaro. Štiridnevni mednarodni in čezmejni festival prirejata občini Krmin in Brda v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij in Agencijo za furlanski jezik ARLeF. Potekal bo še danes in jutri na območju obeh občin, ki sta v sklopu festivala postali prizorišči raznih kulturnih točk, razstav, videoprojekcij, gledaliških predstav, delavnic in koncertov v manjšinskih jezikih.

V duhu povezovanja

Uradno odprtje je potekalo že v četrtek, včeraj dopoldne pa so se v občinski dvorani Palače Locatelli številni predstavniki manjšin zbrali na mednarodni konferenci na temo manjšinskih jezikov. Tudi posvet se je v duhu čezmejnega povezovanja pričel v Krminu, nadaljeval pa se je v Vili Vipolže v popoldanskih urah.

»Sodelovanje med Krminom in Brdi se ni rodilo danes,« je še povedal Felcaro pred začetkom strokovnega posveta in pristavil, da si obe občini prizadevata za promocijo teritorija kot ene same skupne celote. »Ta naš prostor je poseben. Poseben z vidika meje, ki nas je nekoč ločevala, zdaj pa predstavlja veliko priložnost za povezovanje,« je dejala predstavnica Občine Brda Tina Novak Semec. Lepota našega prostora pa je prav večjezičnost, je še izpostavila direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda in dodala, da je uporaba več jezikov del našega vsakdana. »Današnja strokovna konferenca nam bo orisala, katere so ovire in kateri potenciali večjezičnih območij širom po Evropi,« je povedala Tina Novak Semec.

V imenu SSO je pozdravil Julijan Čavdek in izpostavil predvsem dejstvo, da spada Dežela Furlanija - Julijska krajina med italijanske dežele s posebnim statutom izključno zaradi prisotnosti jezikovnih manjšin: furlanske, slovenske in nemške. To posebnost je treba razvijati, ohranjati in valorizirati, je dejal. Pred mikrofon je stopil tudi direktro ARLeF William Cisilino. »Na svetu je okrog sedem tisoč jezikov, priznanih držav pa približno dvesto. Ni treba biti matematiki, da razumemo, da vsebuje vsaka država več jezikov,« je poudaril. Veliko škodo so s tega vidika storili razni nacionalizmi in to tudi na našem območju, ki pa predstavlja najbolj ustrezno lokacijo za tovrstni festival, je še povedal Cisilino.

Projekt je sofinanciran iz Sklada za male projekte GO! 2025, ki ga vodi EZTS GO, podprla ga je tudi Dežela FJK, v imenu katere je včeraj spregovoril svetnik Diego Bernardis. Poudaril je zanimanje in prizadevanje Dežele, da bi ohranila svojo večjezično dediščino. Obenem pa je razkril skrito željo, da bi v FJK gostili evropsko agencijo za manjšinske jezike. Navzoče je pozdravil tudi goriški občinski odbornik Maurizio Negro.

O stanju in zaščiti manjšin

Strokovni posvet o manjšinskih jezikih je uvedel podpredsednik ustanove Fuen in Pokrajine Bocen Daniel Alfreider. Navzočim je predstavil realnost Ladincev, ki prebivajo na meji med Venetom in Trentinsko - Južno Tirolsko. Opravka pa imajo s tremi različnimi administrativnimi središči: Bellunom, Trentom in Bocnom (deloma so prisotni tudi na Južnotirolskem). »Zgodovina Ladincev je zgodovina starodavnega ljudstva, ponosnega na svojo identiteto in kulturo,« je dejal Alfreider in nato razložil, da so Ladince skozi zgodovino zaznamovale tudi številne meje - od naravnih do političnih. Zaradi tega je občutek enotnosti težaven. V dobi vse hujše globalizacije pa si manjšina prizadeva ohraniti in krepiti svojo jezikovno in kulturno identiteto. To je velik izziv, saj Ladinci nimajo za sabo neke matične države, kjer bi bila ladinščina uradni jezik.

Predstavil je tudi paritetno šolo, ki je bila ustanovljena leta 1948. Poučevanje predmetov poteka deloma v nemščini, deloma v italijanščini. Ladinščina je v različni meri prisotna kot učni jezik v šolah vseh stopenj. Ob koncu je govornik še izpostavil pomembnost ustanove Fuen, ki združuje evropske manjšine in poudaril potrebo po še večjem mreženju. Predvsem pa je podčrtal potrebo manjšin po avtonomiji, brez katere se ne morejo razvijati.

Tako kot Ladinci tudi Furlani nimajo matične države, je v svoji predstavitvi izpostavil William Cisilino in orisal stanje ter zgodovino furlanskega jezika in politik zaščite le-tega. Pred mikrofon je nato stopil predsednik paritetnega odbora Marko Jarc in prisotnim spregovoril o zaščiti slovenske narodne skupnosti v italijanskem pravnem sistemu od leta 1890 vse do zaščitnega zakona št. 38/2001. Pozornost je usmeril tudi v neupoštevanje določenih členov zakona 38, kot na primer 26. člen, ki predpostavlja olajšano izvolitev kandidatov, ki pripadajo slovenski manjšini, v senat in poslansko zbornico. Nakar je o nemških jezikovnih skupnostih, predvsem v Kanalski dolini, spregovoril še predsednik organizacije nemške manjšine v Kanalski dolini - Kanaltaler Kulturverein Alfredo Sandrini. Zvrstili so se nato še drugi predstavniki evropskih manjšin, med temi sta bila tudi učiteljica šole Ludvika Zorzuta v Bračanu Irene Ferlat in predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul.