Ministrica Čalušić: Pomurje ima strateško vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti

V okviru vladnega regijskega obiska v Pomurju sta se ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić in predsednik vlade Robert Golob srečala s predstavniki kmetijskih in živilskih podjetij ter obiskala podjetje Mlinopek in Pomursko ekološko zadrugo. Na ministrstvu poudarjajo, da ima Pomurje ključno vlogo pri zagotavljanju prehranske samooskrbe Slovenije, saj gre za eno najpomembnejših regij v slovenski živinoreji in pridelavi zelenjave.

Pomurje predstavlja osrednje območje slovenskega prašičerejskega sektorja. „V tej regiji se redi kar 40 odstotkov vseh slovenskih prašičev,“ so pojasnili na ministrstvu. Poleg tega je Pomurje pomembno središče zelenjadarstva, kar po besedah ministrice pomeni, da ima regija „strateški pomen za povečanje prehranske samooskrbe“.

Za izboljšanje proizvodnih pogojev so po navedbah ministrstva ključne ciljno usmerjene naložbe. Med prioritetami izpostavljajo vlaganja v rastlinjake, namakalne sisteme in specializirano mehanizacijo. „Pomurje ima dodatno prednost v geotermalni energiji, ki jo je smiselno izkoristiti za ogrevanje rastlinjakov,“ so poudarili. To omogoča energetsko učinkovito in trajnostno pridelavo, kar je po njihovem mnenju ključno za prihodnost slovenskega kmetijstva.

Ministrstvo spodbuja namakanje kot odziv na podnebne spremembe. Prek štirih javnih razpisov omogoča do 100-odstotno sofinanciranje skupnih namakalnih sistemov in 50-odstotno sofinanciranje individualnih naložb. „Novi razpisi bodo objavljeni še letos,“ so napovedali.

Ministrica Čalušić je poudarila pomen dialoga z lokalnimi skupnostmi. „Verjamem, da bo današnji regijski obisk prinesel več povezovanja in izmenjave mnenj na področju namakanja,“ je dejala. Po njenih besedah je to izjemno pomembno vprašanje, saj številni projekti na tem področju „že vrsto let čakajo na realizacijo“.

Dodala je, da je treba iskati načine, kako lahko država poenostavi postopke, da bodo pridelovalci lažje dostopali do tovrstnih investicij. „Eden od potencialov za prihodnja leta so zavarovani prostori – rastlinjaki,“ je še povedala ministrica.

Spremembe zakonodaje za hitrejšo postavitev rastlinjakov

Z namenom pospeševanja razvoja rastlinjakov je bil dopolnjen Zakon o kmetijskih zemljiščih. Novela omogoča postavitev prefabrikatnih rastlinjakov na vseh kmetijskih zemljiščih, tudi brez spremembe namenske rabe prostora. Predlog novele dodatno širi možnosti za postavitev visokotehnoloških rastlinjakov, kjer pridelava ne poteka v tleh.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da ta sprememba odpira nove priložnosti za trajnostno pridelavo tudi na manj kakovostnih zemljiščih. „Gre za pomemben korak pri zagotavljanju konkurenčnosti slovenskega kmetijstva,“ so dodali.

Na srečanju s predstavniki podjetij Panorganic, Panvita, Paradajz, BTC, Ocean Orchids, Kodila, Cornus, Pomurske gospodarske zbornice in Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij so bile izpostavljene predvsem možnosti črpanja sredstev iz skupne kmetijske politike, hitrejše umeščanje rastlinjakov in učinkovitejša uporaba geotermalne energije.

Minister Novak: Ljudje ob Muri bodo bolj varni

Krepitev ekološkega kmetijstva do leta 2027

V nadaljevanju obiska se je ministrica srečala še s predstavniki Pomurske ekološke zadruge. Kot so navedli na ministrstvu, je krepitev ekološkega kmetijstva ena ključnih razvojnih prioritet Slovenije. Z Akcijskim načrtom za ekološko kmetovanje do leta 2027 si država prizadeva doseči 18 odstotkov kmetijskih površin v ekološki pridelavi.

„Ekološko kmetijstvo ni le okoljsko, ampak tudi razvojno in tržno vprašanje,“ je dejala ministrica. Po njenih besedah predstavlja priložnost za ohranjanje naravnih virov, varstvo voda in razvoj podeželja.

Na ministrstvu poudarjajo, da povpraševanje po ekoloških živilih močno presega domačo ponudbo. Zato si prizadevajo povečati delež slovenskih ekoloških živil v javnih zavodih – šolah, vrtcih in bolnišnicah, kjer je v okviru zelenega javnega naročanja predviden 15-odstotni delež ekoloških živil.

Ukrepi za podporo pridelovalcem in zadrugam

Ministrstvo sistematično krepi podporo ekološkemu kmetovanju s finančnimi, izobraževalnimi in promocijskimi ukrepi. Med njimi so investicijski razpisi z višjim sofinanciranjem za ekološke kmetije, neposredna plačila za pridelavo in ločeno plačilo za ekološko čebelarjenje, pri katerem je vpis presegel pričakovanja.

Javna naročila za leti 2025 in 2026 bodo po pojasnilih ministrstva usmerjena v razvoj trga in znanja. Predvidena so usposabljanja javnih zavodov za povečanje deleža lokalnih ekoloških živil, organizacija delavnic in pedagoških aktivnosti na ekoloških kmetijah ter razvoj trga za mleko, meso in druge lokalne verige.

„Ključno vlogo pri razvoju ekološkega sektorja imajo zadruge in druge oblike sodelovanja,“ so poudarili na ministrstvu. Takšne oblike omogočajo skupen nastop na trgu, lažji dostop do certifikacije in tehnologije ter razvoj lokalnih prehranskih verig. Trenutno so v Sloveniji priznane štiri skupine proizvajalcev za ekološko shemo kakovosti, ministrstvo pa spodbuja tudi nastajanje specializiranih ekoloških zadrug.

Državni sekretar Ervin Kosi je v okviru obiska obiskal še podjetje Kmetijstvo Črnci, kjer si je ogledal možnosti za namakanje v Apaški dolini.

Miha D. Kovač

Foto: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Objava Ministrica Čalušić: Pomurje ima strateško vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti je bila najprej objavljena na Portal24.