V ospredju svetovnega dneva hrane pozivi k ustvarjanju trajnostne in prehransko varne prihodnosti

Pod geslom Z roko v roki za boljšo prehrano in boljšo prihodnosti pri FAO pozivajo k oblikovanju partnerstev, ki jih vodijo države, s ciljem preoblikovanja agroživilskih sistemov in krepitve prehranske varnosti. “S sodelovanjem med vladami, organizacijami, sektorji in lokalnimi skupnostmi lahko preoblikujemo agroživilske sisteme in zagotovimo, da bo imel vsakdo dostop do zdrave prehrane ter življenja v harmonijo s planetom,” so prepričani v organizaciji.

Kot opozarjajo, je ponekod po svetu negotovost glede preskrbe s hrano izjemno visoka. Medtem ko je lakoti izpostavljenih okoli 673 milijonov ljudi oz. približno vsak 11 Zemljan, pa na drugi strani narašča tudi število prekomerno prehranjenih ljudi, kar kaže na sistem, ki ni v ravnovesju. Agroživilski sistemi po opozorilih FAO predstavljajo tudi pomemben vir emisij toplogrednih plinov, ki pa s spremembami načinov pridelave, žetve in delitev hrane predstavljajo tudi velik potencial za zmanjšanje teh izpustov.

Za spremembe trenutnega kmetijsko-prehranskega sistema pa se zavzemajo tudi v Zavezništvu za prehransko prihodnost Slovenije, ki ga sestavljajo Zveza potrošnikov Slovenije, Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije, okoljska nevladna organizacija Umanotera, Zveza biodinamikov Slovenije, Pomurska ekološka zadruga in Zveza za živali.

“Kmetijsko-prehranski sistem mora biti trajnosten in odporen, preobrazba sistema pa mora biti pravična – takšna, ki kmetom predstavlja priložnost, ne grožnje. Potrošniki morajo postati partnerji v odgovorni porabi, politika pa mora ustvariti mehanizme, ki omogočajo prehod v sistem, ki hrani ljudi in planet,” so zapisali v skupnem sporočilu za javnost ob svetovnem dnevu hrane.

Trajnostna preobrazba sistema pridelave in potrošnje hrane po njihovem mnenju zahteva spremembe v celotni verigi oskrbe s hrano, za katere je potreben spodbuden, medsektorsko usklajen in na vključujoč način oblikovan sistem politik. V luči tega kmetijsko ministrstvo pozivajo, naj v procesu priprave Vizije 2040 in novih zakonodajnih predlogov dosledno zasleduje javno-zdravstvene in podnebne cilje ter preseže konflikt med kratkoročnimi potrebami in parcialnimi interesi na eni strani ter planetarnimi omejitvami in družbenimi pričakovanji na drugi.

Na Čebelarski zvezi Slovenije pa ob svetovnem dnevu hrane opozarjajo na pojav ogromnih količine ponarejene in nizko kakovostne hrane na trgu, ki je večkrat škodljiva zdravju ljudi ter povzroča nelojalno konkurenco celotnemu kmetijskemu sektorju. “Kmetijstvo in čebelarstvo sta osnova za trajnostni način življenja. Vsi vemo, da je eden izmed ključnih onesnaževalcev našega okolja transport. Z nakupom lokalne hrane pri lokalnem kmetu in čebelarju bomo zmanjšali dolge transportne poti,” so izpostavili.

Da ima sistem šolske prehrane velik, a še ne povsem izkoriščen potencial za spodbujanje trajnostnih prehranskih navad, so medtem poudarili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Kot so navedli, so to pokazali rezultati nedavne raziskave, v katero je bilo vključenih okoli 100 osnovnih šol.

“V kosilih je tako zadovoljivo poskrbljeno za svežo zelenjavo in pitno vodo, medtem ko so stročnice, polnozrnata živila in kaše vključeni redkeje, nekoliko bolj pogosto pa nekatera beljakovinska živila živalskega izvora,” so pojasnili. Številne priložnosti za izboljšave na tem področju pa po njihovih navedbah predstavlja tudi prehod na nove smernice, ki so bile uvedene z začetkom šolskega leta 2024/2025.

Da se mladim omogoči več priložnosti za soodločanje o prehranskih politikah, pozivajo v organizaciji Unicef Slovenija. Pomembno se jim zdi tudi zagotavljanje cenovno čim bolj dostopne zdrave hrane, okrepitev podpor lokalnim kmetom in zmanjšanje količin zavržene hrane. Opozarjajo pa tudi na vpliv oglasov na prehranske navade otrok in mladih ter pozivajo k strožjim omejitvam oglaševanja nezdravih izdelkov.

Na sporočilo o dragocenosti hrane, ki ne bi smela končati v smeteh, ob svetovnem dnevu opominjajo v trgovskem podjetju Hofer. Kot so spomnili, od leta 2017 z različnimi ukrepi in projektom Hrana na dobri poti skrbijo, da pride hrana v prav roke. Vsak mesec tako donirajo okoli 130 ton hrane več kot 20.000 socialno ogroženim.

Oglasili so se tudi v Slovenski karitas, kjer so zapisali, da je lani iz njihovih skladišč 3754 ton hrane lani našlo pot do ljudi, ki so jo najbolj potrebovali. Slovenska karitas je z združenimi močmi darovalcev, prostovoljcev in partnerjev tako pomagala 91.070 posameznikom po vsej Sloveniji, pri tem pa so sodelovali z več kot 80 trgovskimi centri.