Mini intervju: sprememba kariere in Špela Režun

4 hours ago 7

ARTICLE AD BOX

Tokrat predstavljamo Špelo Režun, ki se opiše tako: »Čistokrvna zasavka, večna študentka, mami treh fajnih punc in žena zelo razumevajočemu možu. Rada imam naravo, pristne ljudi, dobre knjige, gibanje, potovanja, spoznavanje novega … Sem učiteljica ekonomskih predmetov na Gimnaziji in ekonomski šoli Trbovlje od septembra 2024, prej pa sem bila 10 let direktorica VDC Zasavje. Po osnovni izobrazbi sem ekonomistka, doktorirala pa sem iz socialne gerontologije ali po domače kakovostnega staranja. Sama zase pravim, da sem socialna ekonomistka.«

Kakšen je tvoj poklic in kaj delaš?

Po 25 letih delovne dobe lahko zapišem, da sem uresničila svojo otroško, mladostniško željo in postala po poklicu učiteljica. Dijake ekonomskega programa učim 8 različnih strokovnih modulov (predmetov) in pri poučevanju združujem ekonomsko teorijo s prakso, s svojimi poklicnimi in življenjskimi izkušnjami, uporabljam zgrajeno socialno mrežo in jo širim sebi in dijakom, kar mi je v veliko veselje.

Tvoj največji dosežek?

Najbolj sem ponosna na svojo družino, a o tem težko razmišljam kot o svojem dosežku … Na poklicni poti, kot največji dosežek čutim Projekt Gradimo VIP Zasavje, s katerim smo z zasavskimi VDC-jevci skupaj s projektom Miss Slovenije in njegovo gonilno silo Jelko Verk ter učiteljico kreativnega razmišljanja Nastjo Mulej, postavili temelje za bolj vključujočo zasavsko družbo za VSE. Za ta projekt smo prejeli najvišje priznanje za inovativnost pri Gospodarski zbornici Slovenije. Najpomembnejše pa je, da imajo osebe z intelektualno oviro sedaj več možnosti za vključenost v družbo in neodvisno življenje s podporo, čeprav v sistemu in praksi marsikaj še ne deluje tako, kot bi si želela …

Kako izgleda tvoj povprečen dan?

Brez podrobnega opisovanja uresničevanja mojih osnovnih fizioloških potreb, umivanja, gospodinjskih opravil …, moj povprečen dan izgleda takole. Zbujam se brez budilke okrog 5.30, ob delavnikih in čez vikend. Še v postelji naredim vajo hvaležnosti in ljubeče naklonjenosti. Nato skuham tople napitke za preostale člane družine, ki se zbudijo za mano in v mojem kotičku prižgem svečko, obrnem koledar z vzpodbudnimi mislimi in naredim joga asane pozdrava soncu. V toplejših in svetlejših mesecih se odpravim še na Hrastelovo skalo. Po zajtrku se nato vsi skupaj odpeljemo na delo oz. v šolo, jaz na oboje hkrati:) Ko pridem domov skuham kosilo. Popoldne se igramo družabne igre, pogovarjamo, beremo na kavču, gremo na sprehod, jaz se pripravim za drugi dan za pouk, se učim, delam seminarske za pedagoško-andragoške izpite. Ko se najmlajša okrog 20. ure, po prebrani pravljici odpravi spat, z možem včasih pogledava še kakšno dobro serijo. Če nimam kakšnega izrednega dela se spat odpravim najkasneje do 21. ure in od menjave službe dobro spim celo noč.

Kaj je trenutno tvoja glavna okupacija?

Pedagoško andragoški študij vsak petek popoldne in soboto dopoldne (do junija 2025), pa še vmes učenje in priprava seminarskih. S tem bom pridobila potrebne formalne kompetence za poučevanje na srednji šoli.

Čemu nameniš največ ur dnevno?

Če vse skupaj enoznačno seštejem, spanju:)

Čemu ali komu nameniš največ “sebe”?

Poleg sebi, otrokom.

Naštej 3-5 najbolj zanimivih oseb.

Budha. Tina Košir. Jani Prgić. Igor Gošte. Pa tudi sama sebi sem vedno bolj zanimiva:)

Kaj je najbolj pomembno?

Notranja in zunanja svoboda/mir.

Kakšna si bila v osnovni šoli?

Pridna.

Kdo je tvoj vzornik/ca in zakaj?

Ga nimam.

Imaš najljubšo barvo – pojasni.

Nimam, ker imam rada pisano:)

Tvoja največja želja?

Da bi hčerke v življenju našle notranji mir v tem nemirnem svetu in bile srečne, zdrave.

Kaj zate predstavlja Zasavje?

Dom.

Najlepši trenutki leta 2024?

Veliko jih je. Menjava službe, uspešna matura in vpis na fakulteto najstarejše hčerke, vikend v Lovranu z vzponom na Učko z možem, predbožični vikend v Krakowu s srednjo hčerko ob njenem rojstnem dnevu, skupni trenutki s celo družino ob igranju družabne igre Ticket to ride, hoji v hribe in številnih ostalih igrah, ustvarjanju z najmlajšo hčerko. Pa udeležba z zasavskimi VDC-jevkami na Puncah v jami, izmenjava z uporabniki na Švedskem, s puncami na Hvaru, pa udeležba na zimskem Jamatlonu z ekipo novih sodelavcev in dijakov GESŠ Trebovlje skupaj z uporabniki VDC, pa koncert Orlekov ob 35. letnici v kinu Šiška… In ja prireditev Zasavc leta 2023, na kateri sem z Urošem Ocepkom odigrala eno od dveh glavnih vlog.

Kdaj si si naredila največjo sramoto?

Tole vprašanje sem pustila za konec, ker težko rečem, da danes kaj od tega, kar sem v življenju naredila, sama jemljem kot sramoto. Če pa že moram nekaj napisati, kar je približek temu, bom lanskoletni dogodek, ko sva imela z možem oba popoldne obveznosti in nihče ni mogel po najmlajšo hčerko v šolo, v podaljšano bivanje prvega razreda. Oba sva mislila, da se je eden od naju dogovoril z babico in dedkom, starejšima hčerkama, da gre kdo po njo. A temu ni bilo tako. In hčerka je ostala v podaljšanjem bivanju, še malo podaljšano. Po klicu učiteljice smo hitro uredili, da sta šli starejši hčerki po njo v šolo.

Je kozarec na pol poln ali na pol prazen?