Minevanje

Vsem živim bitjem nam je skupno, da se razmnožujemo – ustvarjamo novo življenje, dihamo, se prehranjujemo, rastemo, se premikamo ter na koncu umremo. Tako kot nas pomladni cvetni popki razveseljujejo z novim življenjem, nas pobiranje še zadnjih vrtnih pridelkov in odpadlo listje v jesenskem času vedno znova opominjajo na njegovo minljivost. Na tem svetu smo le popotniki. Naj to misel še tako odrivamo na stran, smo vsako jutro bliže slovesu s tega sveta. Hrvaška pisateljica, ki je nedavno umrla po hudi bolezni, je zapisala, da »dokler ne pogledaš smrti v oči in se ne soočiš z možnim koncem življenja, se ti vse to zdi oddaljeno in neresnično.« Soočena z dejstvom, da njeno srce ne bo več dolgo utripalo, se ni predala strahu. Ravno nasprotno, tega trenutka se je veselila. Razveseljevala jo je misel na odhod v nebesa. V hoji po poti svetosti je darovala svoje trpljenje in molila za odrešenje drugih. Besede mamice, ki se je morala ločiti od štirih malih deklic, mi dajejo misliti. Se bojim...