Mineva 190 let od rojstva slovenskega fizika Jožefa Stefana

Mineva 190 let od rojstva Jožefa Stefana, enega najpomembnejših slovenskih znanstvenikov konca 19. stoletja. Stefan, po katerem danes nosi ime slovenski raziskovalni inštitut, Institut Jožef Stefan (IJS), je edini Slovenec, po katerem se imenuje tudi fizikalni zakon. S svojim znanstvenim delom je pustil globoko sled v svetovni fiziki.

Jožef Stefan se je rodil 24. marca 1835 v vasi Šentpeter pri Celovcu kot sin revnih in nepismenih, a izjemno delovnih staršev. Kasneje ju je sam učil brati in pisati. Čeprav je kot mladenič pisal poezijo in objavljal v slovenskih revijah, je kasneje fizika postala njegova primarna strast. Njegova radovednost in talent za naravoslovje sta ga pripeljala na izobraževalno pot na Dunaj.

Že pri 28 letih je postal profesor na dunajski univerzi, kjer je nato opravljal tudi različne upravne funkcije. Med drugim je bil dekan filozofske fakultete in pa rektor univerze. Bil je tudi član več uglednih društev in akademij.

Stefan je bil eden pomembnejših znanstvenikov konca 19. stoletja, preden sta kvantna fizika in teorija relativnosti zamajali dotedanji pogled na svet, je za STA poudaril fizik in sodelavec IJS Anton Gradišek. Stefan pa ni bil spoštovan le kot znanstvenik, temveč se je uveljavil tudi kot priljubljen učitelj. “Imel je veliko pomembnih učencev, med katerimi je najbolj znan Ludvig Boltzmann,” je omenil Gradišek.

Njegov velik prispevek k znanosti je zakon, ki ga je eksperimentalno odkril leta 1879. Zakon razlaga, koliko toplote oddajo tako imenovana črna telesa, med katere spadajo tudi zvezde, glede na svojo temperaturo. Jožef Stefan je z njegovo pomočjo med drugim prvi zelo dobro ocenil temperaturo površine Sonca. Ker je njegov učenec Ludwig Boltzmann pet let kasneje razmerje še teoretično izpeljal, se sedaj imenuje Stefan-Boltzmannov zakon, konstanta v enačbi pa Stefan-Boltzmannova konstanta. Gre za edini fizikalni zakon, ki ima ime po kakem Slovencu.

Kasneje je Max Planck postavil zakon, s katerim lahko Stefan-Boltzmannov zakon izpeljemo tudi s pomočjo kvantne mehanike. Tako zakon drži še danes. Temeljnega pomena je za razumevanje sevanja, termodinamike, astrofizikalnih pojavov. “Lahko ga uporabimo na primer, če želimo izračunati, koliko toplote izgublja termovka, ali koliko toplote oddaja vesoljska sonda,” je izpostavil Gradišek.

Stefanovo delo ni bilo omejeno le na toplotno sevanje. Ukvarjal se je tudi z raziskavami na področju difuzije, elektrike, optike, hidrodinamike in drugih. Bil je znanstvenik izjemne širine, hkrati pa natančen eksperimentator, ki je močno vplival na razvoj eksperimentalne fizike. Umrl je 7. januarja 1893.

Po njem danes nosi ime slovenski raziskovalni inštitut, Institut Jožef Stefan. “Čeprav inštitut nosi ime po fiziku, je interdisciplinaren in se ukvarja z različnimi področji naravoslovnih znanosti. Všeč mi je, da delujemo v vrhunskem akademskem okolju, ki omogoča tudi stik z mednarodno znanstveno skupnostjo, v kateri je inštitut pomemben igralec,” je poudaril Gradišek.

Obletnico rojstva Jožefa Stefana na inštitutu vsako leto obeležujejo z Dnevi Jožefa Stefana, ko delovanje in svet znanosti inštituta predstavijo širši javnosti. Tudi letos med 24. in 29. marcem pripravljajo številne zanimive dogodke. Med drugim bodo podelili tudi priznanja zlati znak Jožefa Stefana avtorjem najodmevnejših doktoratov. Tradicionalno pa bo v soboto tudi dan odprtih vrat tako na institutu kot v Reaktorskem centru IJS v Podgorici.