Mikroplastika ogroža fotosintezo in svetovno oskrbo s hrano

Mikroplastika ogroža fotosintezo in svetovno oskrbo s hrano

Onesnaženje z mikroplastiko je že dolgo znan problem, saj te drobne plastične delce najdemo povsod – v oceanih, rekah, tleh in celo zraku. Vendar pa nove raziskave razkrivajo, kako resne posledice ima lahko ta pojav na temeljne procese, kot je fotosinteza, ki je ključna za življenje na Zemlji. Mednarodna skupina znanstvenikov je z analizo 157 prejšnjih študij ugotovila, da mikroplastika povprečno zmanjšuje stopnjo fotosinteze za 7,05 do 12,12 odstotka pri kopenskih rastlinah, morskih algah in sladkovodnih algah, v nekaterih primerih pa celo do 18 odstotkov. Poleg tega se je raven klorofila a, esencialnega pigmenta za fotosintezo, v sladkovodnih algah zmanjšala za kar 18,25 odstotka. Te ugotovitve sprožajo alarm glede prihodnosti prehranske varnosti in zdravja planeta.

Raziskovalci so s pomočjo naprednih metod, kot je strojno učenje, podatke iz posameznih študij združili v celovito sliko, ki kaže na potencialne globalne posledice, piše Science Alert. Izračunali so, da bi lahko motnje fotosinteze povzročile letno izgubo od 109,73 do 360,87 milijona metričnih ton pridelkov, kot sta pšenica in koruza, ter od 1,05 do 24,33 milijona metričnih ton morske hrane. Takšne izgube bi lahko v prihodnjih desetletjih močno povečale število lačnih ljudi in ogrozile dostop do ključnih živil, ki so pomembna za uravnoteženo prehrano.

Od prehranske varnosti do planetarnega zdravja

Fotosinteza ni pomembna le za pridelavo hrane, temveč predstavlja temelj ekoloških sistemov. Rastline in alge prek tega procesa proizvajajo kisik in podpirajo prehranske verige, ki so bistvene za ohranjanje ravnovesja v naravi. Znanstveniki opozarjajo, da bi se škodljivi učinki mikroplastike lahko razširili daleč onkraj kmetijstva – od prehranske varnosti do zdravja celotnega planeta. “Primarna produktivnost, ki jo omogoča fotosinteza, je osnova za ključne ekološke funkcije,” so zapisali v študiji, objavljeni v reviji PNAS.