Miha Kranjčevič: “Če vsako prireditev jemlješ kot nek unikat in se za vsako potrudiš, potem z obiskom ni nobenih težav.”

V oddaji Kulturni izziv na BK TV je bil gost Miha Kranjčevič, direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika iz Selnice ob Dravi, ki je v intervjuju zaupal, kakšne izzive ima ta hram, v katerem se dopolnjuje več vrst in oblik kulture.

Izhaja se iz ljubiteljske dejavnosti, a predstavlja veliko več

V Hramu kulture Arnolda Tovornika imajo ponudbo vrhunske, profesionalne in ljubiteljske kulture. Miha Kranjčevič, direktor tega hrama pravi, da se kulture med sabo dopolnjujejo. “Na nek način vse izhajajo iz ljubiteljske dejavnosti, je pa res, da je hram kulture lociran v manjši lokalni skupnosti, kjer je to na nek način tudi nujno,” pravi Kranjčevič in dodaja: “Hram kulture je bil zgrajen pred desetimi leti. Po tehnični opremljenosti ponuja vse, da lahko zagotovimo visokoproračunske, profesionalne dogodke, kot to, kar na nek način od nas ljubiteljska kultura pričakuje. Se pravi, da jim omogočimo na vsebinski in tehnični izvedbenosti dogodek, ki ga prej v starem domu ni bilo mogoče.”

Sodelovanje z aktivnimi lokalnimi društvi

Hram kulture sodeluje z raznimi društvi, npr. s KD Pavza, s KUD Arnolda Tovornika, pa se da ugotoviti, kakšnih dogodkov je več? Kranjčevič pravi, da je na letni ravni približno 600 dogodkov, če se upošteva še vse tiste dogodke, ki so na primer prodani termini za razne plesne vaje, vaje glasbenikov in podobno, seveda ob petkih in sobotah se načeloma zgodijo uradni dogodki za različne javnosti. “Velik del prispeva naša ljubiteljska dejavnost. Sploh KD Pavza s svojimi sedmimi sekcijami, ki delujejo na visokem ljubiteljskem nivoju. Pri nekaterih produkcijskih delih bi lahko rekli, da so že skoraj na pol profesionalnem nivoju. In seveda nam je to zelo pomembno. Zato ker pri obiskovalci pri nas v hramu kulture imamo za lokalne dogodke zelo velik odziv.” 

Pravi, da so zadovoljni tako z obiskom kot s tem, da lokalna društva proizvajajo program in da jim v hramu omogočamo čim boljšo izvedbo.

Katere vrste prireditev pa so bolj obiskane?

“Mora biti zanimiva vsebina, organizacija dobra in reklamiranje dobro. Kar pomeni, da so to večji komercialni projekti – Dnevi Arnolda Tovornika, gledališki dogodki, večji koncerti, to so dogodki, pri katerih rečemo, da delamo na masi. Z vsemi medijskimi pokrovitelji, z vsemi načini reklamiranja, z družbenimi omrežji in vsem. Tu se potem zgodi do 750 ljudi na eno prireditev, ki je kak večji koncert, npr. Petar Grašo.” Pravi, da si vsebine sledijo, od lažjih vsebin, komedij do težjih vsebin. “Kar pomeni, če imaš ti nek literarni večer relativno mladega, neznanega avtorja ali mlade umetnice, je obisk slabši,” pravi in poudarja:

“Namen hrama kulture ni, da bi – ali na sploh kulture, da bi merili uspešnost nekega dogodka zgolj in izključno po številu obiskovalcev, ker ne moremo primerjati teh stvari.”

“Vse te stvari pašejo v hram kulture.”

Hram kulture Arnolda Tovornika tako omogoča veliko vrst dogodkov, tudi takih, ki jih ne moremo dati med kulturo. Med drugim imajo tudi športne dogodke, npr. karateisti imajo gala prireditev, na kateri predstavijo športniki svoje usvojeno znanje. “Ves preplet vsebinske ponudbe, ki je toliko raznolika, da vsak lahko najde nekaj zase, je nuja v hramu kot javnemu zavodu, katerega osnovna naloga je – vsaj jaz tako doživljam javne zavode, da omogočajo relativno poceni dostop do vsebin kulturnega značaja. A različnih vsebin! To pomeni, da imaš in glasbo in gledališče in alternativno umetnost. Vse te stvari pašejo v hram kulture. Jaz mislim, da je to neka formula, ki deluje na način, da lahko rečemo, da je objekt kot tak uspešen.”

Pokrovitelje imaš, če greš ven iz pisarne, na teren, na obisk in jim kaj ponudiš

Pr izzivih financiranja pa Kranjčevič izpostavlja: “Politika je tista, ki v lokalnem okolju omogoča, pa ne samo v lokalnem okolju, ampak na splošno, na nek način odreja neke količine denarja. Politika je generalno gledano povsod po svetu, nočem izpostavljati naše lokalne zgodbe, je povsod na nek način, lahko rečemo, enako neumna. Ker nekateri ljudje, ki za neko stvar živijo, čez čas, ko je uspešna, želijo zamenjati z nekom drugim, ki bi rad od tega živel. V kulturi to ne gre! Na avtocestnem kraku mogoče gre, na državnih bankah ter podobnih stvareh ta stvar funkcionira, v kulturi pa to ni možno. Jaz nimam negativnih izkušenj ne v času, ko sem bil direktor v Rušah, ne danes kot direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi, kjer jaz lahko rečem, da ne bi imel nobene težave porabiti programski denar, če bi ga bilo več. Ampak jaz nisem bil nikoli direktor kot umetniški vodja, ampak sem pravzaprav vedno menedžersko k temu pristopal. Denar se da na področju kulture zaslužiti tudi v javnem zavodu. Mi zaenkrat s tem težav nimamo.” Sam že 20 let dela s pokrovitelji celo leto. “Da se, ampak moraš ven iz pisarne in malo naokrog.”

Delal je tako v Rušah kot v Selnici

Sam je, kot je sam tudi poudaril, deloval tako v Rušah kot v Selnici ob Dravi. “Nekoč, ko smo tržili festival Letni oder Ruše, ki je bistveno večji projekt, kot so Dnevi Arnolda Tovornika, jaz – no, današnje primerjave ne želim dajati, ker je niti ne poznam, na kak način se danes tam organizira, je zdaj stvar druge občine – tako da direktne primerjave ni, a jaz sam sem približno enake pokrovitelje, kot sem ji imel takrat, v tistem času, imam tudi zdaj tukaj. Samo cifre so na nek način malo nižje. Ker je seveda tam prostor za 1.200 ljudi, tu je za 400. Finančni obseg je malo drugačen.”

“Vsak posel gradiš na osebnem nivoju.”

In še enkrat poudarja, da je treba biti na terenu: “Najhuje je poslati nek mail in pričakovati, kaj se bo zgodilo. Ker ta podjetja dobijo toliko in toliko mailov na dan. In če ti ne prideš do njih, ne predstaviš projekta, če na nek način ne poveš tudi, kaj ti ponudiš podjetju, ker nobeno podjetje ni samo po sebi dolžno dajati denarja. Tako kot vsak posel ti gradiš na osebnem nivoju.”

“Za vsakega se je treba malo potruditi.”

Z obiskom je zadovoljen, a pravi, da mora biti vsebina zanimiva, pri tem pa poudarja: “Če vsako prireditev jemlješ kot nek unikat in se za vsako potrudiš, potem z obiskom ni nobenih težav. Je pa res, da ne pričakujemo, da bo na vsako prireditev, ki ne bo lokalnega pomena, prišlo 80 ljudi. Mislim, da je treba ogromno truda vložiti, danes pa sploh v komunikaciji tudi ena na ena. Mi nimamo neodgovorjenega klica, tudi če nas ni. Obvezno je treba poklicati nazaj. Za vsakega se je treba malo potruditi. In jaz moram reči sploh za odziv lokalne skupnosti, kot je naša mala občina, da smo zelo, zelo zadovoljni z obiskom.”

V hramu tudi knjižnica,  informacijska pisarna …

Povedati je še treba, da je sama zgradba Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi zasnovana tako, da so v njej še druge dejavnosti, ne samo prireditve. “Zgradba kot taka je koncipirana kot kulturno-informacijski-turistični s Knjižnico Selnica ob Dravi. To je delovno ime, ki je v formalnih papirjih ostalo. Poudarek je na kulturnem delu, znotraj je ena lepših enot Mariborske knjižnice, ki spada pod javni zavod Mariborska knjižnica, zraven pa je tudi naša turistična pisarna, kjer je v glavnem prodajno mesto za naše prireditve oziroma prodajni sistem mojekarte.si. In del informacij, če seveda kogarkoli kaj zanima.”

Celoten pogovor z Miho Kranjčevičem, direktorjem Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi, lahko pogledate spodaj:

The post Miha Kranjčevič: “Če vsako prireditev jemlješ kot nek unikat in se za vsako potrudiš, potem z obiskom ni nobenih težav.” appeared first on Lokalec.si.