Migranti bodo lažje ostali v Evropi

Sodišče Evropskih skupnosti (ESJ) je z dvema prelomnima odločitvama znatno spremenilo pristop držav članic Evropske unije k obravnavi prošenj za azil, kar pomeni korak nazaj od restriktivnih migracijskih politik. Te sodbe, ki so tesno usklajene s stališči zagovornikov odprtih meja in organizacij za človekove pravice, širijo zaščito migrantov ter postavljajo nove omejitve za nacionalne oblasti.

Prva odločitev, sprejeta 1. avgusta, je določila, da nobene države ni mogoče označiti za “varno izvorno državo”, razen če je celotno prebivalstvo varno pred preganjanjem. S tem je ESJ izpodbil nacionalne sezname, ki se uporabljajo za hitrejše zavrnitve prošenj, poroča Brussels Signal.

Sodišče je pojasnilo, da v skladu z veljavno zakonodajo EU država ni “varna”, če ne zagotavlja ustrezne zaščite vsem skupinam znotraj svojega prebivalstva. Prihajajoča uredba, ki bo začela veljati 12. junija 2026, bo sicer dopuščala izjeme za jasno opredeljene kategorije oseb, a to ne spremeni temeljnega stališča.

Druga pomembna odločitev Sodišča Evropskih skupnosti (ESJ) je omejila, kako lahko države članice hitro zavrnejo prošnje za azil na meji, če se odločajo glede na državljanstvo prosilca. Po Direktivi 2013/32/EU države sicer lahko pospešijo postopke za ljudi iz držav, ki veljajo za varne, a je ESJ zdaj postavil stroga pravila. Primer iz Italije pokaže, kako je to delovalo v praksi. Dva državljana Bangladeša, ki sta bila rešena na morju, sta bila poslana v center za pridržanje v Albaniji po dogovoru med Italijo in Albanijo.

Njuna prošnja za azil je bila hitro zavrnjena, ker je Bangladeš od oktobra 2024 na seznamu varnih držav. Vendar je okrožno sodišče v Rimu, kamor sta se pritožila, ugotovilo težavo: italijanski zakon iz leta 2024 ni razkril, na kakšnih podatkih temelji ocena, da je Bangladeš varna država. To je pomenilo, da nista mogla preveriti, ali je odločitev pravilna. ESJ je zato odločil, da države lahko same določajo varne države z zakonodajo, a le, če sodišča lahko pregledajo te odločitve in imajo dostop do podatkov, na katerih temeljijo. Italijanska premierka Giorgia Meloni je odločitev označila za “presenetljivo” in na platformi X zapisala, da si evropska jurisdikcija “lasti prostore, ki niso njeni, kljub politični odgovornosti”.

Italijanska premierka Giorgia Meloni (Vir: AFP)

Poudarila je, da sodišče nacionalnim sodnikom prepusti odločanje o migracijski politiki, vključno z vračanjem nezakonitih migrantov, kar daje prednost zasebnim virom pred uradnimi preiskavami ministrstev in parlamentov. Po njenem mnenju to dodatno zmanjšuje avtonomijo vlad in parlamentov ter šibi politike proti nezakonitemu priseljevanju. Podobno je poslanka stranke Fratelli d’Italia Sara Kelany označila odločitev za “protidemokratično absurdnost”, ki ogroža sistem repatriacije v EU, medtem ko je Matteo Salvini iz Lige to imenoval “škandalozen” poseg v nadzor meja. Nasprotno je Elly Schlein iz Demokratske stranke (PD) izpostavila, da je odločitev razkrila nezakonitost sporazuma z Albanijo, ki tepta temeljne pravice migrantov in zapravlja 800 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja.

Druga odločitev Sodišča Evropskih skupnosti (ESJ), sprejeta 1. avgusta, je zavrnila idejo, da lahko države zaradi velikega števila prosilcev zanemarijo njihove osnovne potrebe. Primer z Irskega jasno kaže to težavo: dva prosilca, eden iz Afganistana in eden iz Indije, sta več tednov živela brez strehe nad glavo in podpore. Irska oblast jima je dala le po 25 evrov bonov, a ni zagotovila nastanitve, zato sta morala spati na ulici brez hrane, higiene in varnosti. Irske oblasti so priznale napako, a so jo opravičile z izrednimi razmerami, saj je po prihodu ukrajinskih beguncev zmanjkalo prostora. Vendar je ESJ ugotovil, da Direktiva o pogojih za sprejem zahteva, da države poskrbijo za primerno življenje prosilcev – vključno z nastanitvijo, hrano in zdravstvom – tudi, ko so centri polni.

Migranti v New Yorku povzročajo zmedo. (Foto: EPA-EFE/SARAH YENESEL 23829)

Izjeme so dovoljene le v res izrednih primerih, a ne smejo kršiti temeljnih pravic. Sodišče je dodalo, da Irska ni imela objektivnih ovir, saj bi lahko uporabila začasne rešitve ali denarno pomoč. Ker tega ni storila, gre za resno kršitev pravil EU, kar lahko vodi do odškodnine. Irski svet za begunce (IRC) je sodbo pozdravil kot “pomembno za ranljive skupine”, odvetnica Katie Mannion pa je poudarila, da sodišče jasno omejuje svobodo držav pri odločanju. Po drugi strani je poslanec Jim O’Callaghan iz stranke Fianna Fáil opozoril, da bi taka odločitev težko prepričala irske državljane, saj prosilcem daje več pravic kot domačim brezdomcem.

Te sodbe tako krepijo pravice migrantov in omejujejo moč držav pri odločanju, kar povzroča tako podporo kot ostre kritike med politiki.