Meta Kušar: Abonma za poezijo

V organizaciji Društva Lipa Univerze za tretje življenjsko obdobje je v sredo, 18.3. 2026 potekal zanimiv pogovor s pesnico, esejistko Meto Kušar, ki ga je pripravila in vodila Jana Ozimek. Tema pogovora je bila knjiga esejev Abonma za poezijo, ki je bila tudi nominirana za Rožančevo nagrado leta 2025.

Meta Kušar je avtorica 7 pesniških zbirk (Madeira, Svila in lan, Jaspis, Vrt, Azur, Zmaj, Vse od prej), dveh knjig esejev (Kaj je poetično ali ura ilegale, Abonma za poezijo), Intervjujev. Je prejemnica več nagrad (Schwentnerjeve, Rožančeve, Verinikine in Čaše nesmrtnosti).

Eseji iz knjige Abonma za poezijo se dotikajo različnih tem, v ospredju pa je odnos družbe do poezije, literature, knjigotrštva ter literarnozgodovinskega kanona. »Knjige smo izumili zato, da bi gradili skupnost in poglabljali razumevanje sebe in sveta.«V pogovoru nam je Kušarjeva predstavila svoj odnos do poezije od leta 1968, ko je napisala svojo prvo pesem, do danes. Dotaknili smo se citatov iz knjige Abonma za poezijo:« Pesniki nismo igralci, ne pristajamo na iluzijo, samo na resnico. Vemo, da nobena poezija ni sposobna spremeniti laži v resnico, pa če ima še tako razvejen in sodoben jezik.««Slovencev brez poezije ni ne etnično, ne zgodovinsko, ne geografsko…zgodovina je odšla, kultura pa je ostala kot moč, ki raste iz prostora in časa. Nekajkrat je slovenska kultura preživela tudi, ko je prostor izgubila. To bi morali vedeti politiki, vsi sodobni interpreti in tudi umetniki sami.«

Na vprašanje, če je napisala kako domovinsko pesem, je prebrala cikel pesmi iz prve zbirke Madeira. Ta cikel tudi priporočamo učiteljem, ko iščejo sodobno domovinsko liriko za šolske proslave.

Dotaknili smo se tudi literarnega kanona, kako do njega pride in kako je prezrtih mnogo pesnikov, ki bi si zaslužili svetovno slavo. Dva od teh omenja v knjigi, in sicer Ludvika Mrzela ter Janeza Ovsca. Dotaknili smo se verzov Janeza Ovsca.«Vračam se pod obok svetlobe / in tja pripeka moje hrepenenje. / Ljubim. /Zaradi nekega vzdiha sem čist, / ves drug./ Rastem med travami, /med vodami…/Med čistimi kamni / tečem k svetlobi /pod neki obok neba, / kjer se smeje luč. …

Poseben sklop vprašanj je bil vezan na Kušarjev odnos do Tomaža Šalamuna, saj velja za eno največjih poznavalk njegove poezije. Omenila je, da je Šalamun napisal prvo pesem o slovenski spravi že leta 1978. Omenila je razumevanje njegove pesniške zbirke Poker, njegov poseben način interpretiranja svoje poezije, njegov odnos do družbene stvarnosti.

Malce ironičen je bil tudi njen stavek:«Z literarno znanostjo ni lahko. Kdor se ukvarja z njo, zgreši, ali znanost ali literaturo.«

Ker je bila 18. 3. 2026 stoletnica Kosovelove smrti, nam je govorila tudi o svojem odnosu do Kosovela. V knjigi esejev se je dotaknila njegove pesmi Evakuacija duha in nam predstavila svoj ključ do razumevanja pesmi ter izzvala tudi občinstvo, da pove, kako razume to pesem.

Večer smo zaključili s Kosovelovo mislijo o življenju v interpretaciji Jane Ozimek in glasbeni spremljavi Marka Hatlaka na posnetku.

Za konec nam je Kušarjeva prebrala še nekaj svojih pesmi iz zbirke Ljubljana.

Večer je bil navdihujoč, bogat z zanimivim razmišljanjem o družbeni stvarnosti, odnosu do umetnosti, knjige in poezije. Knjiga esejev Abonma za poezijo vabi k razmišljanju o nas samih in našem odnosu do literature.
Predsednik Društva Lipa Marjan Ravnikar se je na koncu pogovora Kušarjevi in Ozimkovi zahvalil za res miselno bogat večer s šopkom rož.

Avtor: Jana Ozimek

The post Meta Kušar: Abonma za poezijo appeared first on domžalec.si.