Mestni svetniki Mestne občine Maribor niso sprejeli prvega branja proračuna za prihodnji leti

Mariborski mestni svet je danes zaključil prvo obravnavo proračunov občine za prihodnji dve leti, ki po obsegu ponovno presegata prejšnje. Proračun za leto 2025 so zastavili v višini 202 milijonov evrov, medtem ko je bil za leto 2026 predviden v višini 194,5 milijona evrov. Proračun za leto 2025 je podprlo le 13 od 45 svetnikov, 19 jih je glasovalo proti. Predlog 2026 ni bil niti na glasovanju.

“Gre za zelo ambiciozno zastavljena proračuna, pri čemer se prihodnje leto začne tudi nova finančna perspektiva z novim investicijskim ciklom,” je ob kavi z novinarji poudarila vodja urada za proračun in finance Mateja Cekić.

Jurše: Odlok je v neskladju z ustavo in zakoni

Karin Jurše iz Gibanja Svoboda je v imenu svetniške skupine izpostavila pomisleke glede odloka, pri čemer se ni osredotočila na finančni del, ampak na pravno skladnost. Poudarila je, da je odlok v neskladju z ustavo in zakoni, saj predvideva zadolževanje, ki presega trenutno dovoljene meje po zakonu. “Verjamem, da vsi čakate na spremembo zakona, a do tega še ni prišlo,” je dejala. Ob tem je opozorila, da je sicer prav, da se o odloku razpravlja, vendar ga ni mogoče sprejeti v prvem branju zaradi pravnih neskladij.

Izpostavili pomisleke glede dviga dovoljenje zadolžitve z 10 na 15 odstotkov

Milan Mikl iz SDS je izpostavil pomisleke glede dviga dovoljene zadolžitve občin z 10 na 15 odstotkov. Strinjal se je s stališči Karin Jurše in dodal, da ta sprememba odpira vprašanje dolgoročnega vpliva na občine. Država občinam ne more zagotoviti dovolj sredstev za pokritje vseh obveznosti, zato jim omogoča večjo zadolžitev, kar pa po njegovem mnenju ni trajnostna rešitev. “Kaj to pomeni v prihodnje? V naslednjih letih? Leta 27,28. Kaj bo takrat? Bojim se, da ne bomo imeli več nobene možnosti od kot dobiti. Maksimalno zakreditirani, morda le mejo, ki je dopustna.”

Jurišič: “Če proračun sprejmemo, smo sprejeli nezakonit proračun.”

Igor Jurišič Stranka mladih – Zeleni Evrope se je navezal nanju in dejal: “Ko smo predlagali pri prejšnjem proračunu, da bi v proračunu navedli sredstva, ki bi jih morali dobiti zaradi podfinanciranosti, pa ih nismo, mi je bilo razloženo, da če bomo predvidevali sredstva, ki so nezakonita, na vladi ne bodo potrdili proračuna. Sedaj delamo isto, zadali smo si zadolževanje, ampak v tem trenutku zakon ni sprejeta, in če proračun sprejmemo, smo sprejeli nezakonit proračun.”

Divjak Mirnikova poudarila potrebo po enakomernem razvoju mestnih četrti in krajevnih skupnosti

Lidija Divjak Mirnik iz LPR je ob rekordnem proračunskem načrtu za 2025, ki znaša 201 milijon evrov, poudarila potrebo po enakomernem razvoju mestnih četrti (MČ) in krajevnih skupnosti (KS). Izpostavila je, da so na koordinacijah, ki so jih letos sklicali, podali predloge za pravičen razvoj, pri čemer so opozorili na ključne projekte, kot so Zdravstveni dom Tezno, prenova mariborske tržnice, ureditev hitrostnih ovir in cest. “Všeč mi je, da je nekaj od tega vključeno, a premalo,” je dejala.

Pozdravila je vlaganja v vrtce in šole, vendar opozorila na prepočasno izvedbo teh projektov. Izrazila je skrb glede financiranja Centra Rotovž in zapiranja finančne konstrukcije, na kar je opozoril tudi Milan Mikl. Kljub temu je izpostavila zadovoljstvo ob načrtih za dvigalo v Narodnem domu, obnovo Loretske kapele, če bo razpis uspešen, ter ureditev nogometnega igrišča na Pobrežju za mlade športnike. Ob zaključku je opozorila na nesorazmerno vlaganje v center mesta.

Iskra opozorila tudi na nekatere infrastrukturne projekte

Alenka Iskra (SD) je prav tako poudarila, da je nemogoče sprejeti odlok s takšnim zadolževanjem, dokler ni sprejet zakon, ki bi omogočil dvig dovoljene meje zadolževanja. Opozorila je tudi na nekatere infrastrukturne projekte. Med njimi je izpostavila ureditev Ljubljanske ulice, ki je v proračunu predvidena kot dvoletna investicija v višini dveh milijonov evrov, a tega projekta ni zasledila v načrtu razvojnih programov (NRP), niti v tekstualnem delu proračuna. Prav tako je izpostavila vprašanje cestne infrastrukture. Ob otvoritvi krožišča na Lackovi in Kardeljevi cesti je izrazila začudenje, zakaj ni bila izvedena ureditev odseka Streliške ceste med obema krožiščema.

Luketiča zmotilo, da niso predvideni odhodki za višje plače

Zdravko Luketič iz stranke Nova Slovenija – Krščanski demokrati je izrazil podporo sprejetju dvoletnega proračuna, saj to omogoča začetek večjih investicij v letu 2025, ki bi se lahko zaključile v letu 2026. Kljub temu pa ga moti, da v proračunu niso predvideni odhodki za višje plače v javnem sektorju. Opozoril je, da je vlada najprej spogajala poprečnino, nato pa dvignila plače v javnem sektorju, kar meni, da je neodgovorno, saj nalaga občinam dodatne finančne obremenitve. Poudaril je, da je to nesprejemljivo in apeliral na ministrstvo za finance ter svetnike, vladne koalicije, da se popravi povprečnina za leto 2025.

V predlogu proračuna Mestne občine Maribor za leto 2025 so bili načrtovani prejemki in izdatki v skupni višini 201,75 milijona evrov. Predvideli so prihodke od dohodnine v višini 71 milijonov evrov, prav tako pa bo občina prejela 1,4 milijona evrov za uravnoteženje razvitosti občin ter dodatnih 7,7 milijona evrov za občine z izkazanim nesorazmerjem v financiranju zakonskih nalog. Skupaj so bili načrtovani približno devet milijonov evrov dodatnih sredstev iz državnega proračuna. Načrtovani prihodki od prodaje kapitalskih deležev so znašali 4,7 milijona evrov, v občinski blagajni pa naj bi ostalo še 10 milijonov evrov od letošnjega leta. Občina se bo predvidoma zadolžila za 24 milijonov evrov.

Arsenovič zavrnil očitke

Župan Saša Arsenovič je zavrnil kritike in izpostavil, da je občina v zadnjih šestih letih povečala prihodke v proračun za 46 odstotkov ter izkoristila petkrat več sredstev iz EU, kot v prejšnjem obdobju. Po njegovih besedah je bilo zadolževanje nujno za izvajanje ključnih investicij, saj “je treba danes narediti vse, kar lahko naredimo.”

Glavne investicije

Med največjimi investicijami v predlogu proračuna za leto 2025 so bili Center Rotovž, za katerega je bilo namenjenih 14,6 milijona evrov, in Zdravstvena postaja Tezno z 4,7 milijona evrov. Med drugimi pomembnimi načrtovanimi projekti so bili prenova Langerjeve vile, ureditev brežin na Lentu, smučarska proga Habakuk B, ter rekonstrukcija in dograditev OŠ Angela Besednjaka.

Načrtovane so bile tudi druge pomembne infrastrukturne naložbe, med njimi začetek gradbenih del za ureditev Gregorčičeve ulice s Trgom generala Maistra. V načrtu je bila tudi izgradnja Kurirske poti ter nadaljevanje kanalizacije v naselju Razvanje. Načrtoval se je tudi začetek projekta Park ob Pekrskem potoku, ki bo zaključen v naslednjem letu. Če bi bila občina uspešna na razpisu ministrstva za kulturo, bi se prihodnje leto začela tudi prenova Narodnega doma in Loretske kapele.

Obravnavane tudi druge pomembne točke

Mestni svetniki so na današnji seji razpravljali o pomembnih investicijskih in infrastrukturnih projektih za prihodnje obdobje. Letni program športa za leto 2025 je bil sprejet z večino. Med drugim so obravnavali nakup desetih električnih avtobusov za mestni potniški promet, kar bo prispevalo k bolj trajnostni mobilnosti. Vrednost nakupa je sicer ocenjena na dobrih sedem milijonov evrov, tudi temu so svetniki izrazili podporo. Občina je od Eko sklada preko razpisa prejela 5,3 milijona evrov.

Energetika Maribor predstavila trajnostni načrt oskrbe Maribora s toploto, v okviru katerega načrtujejo izgradnjo kotlovnice na lesno biomaso v Melju ter energetsko izrabo odpadkov preko sežigalnice. Sežigalnica je med mestnimi svetniki sprožila številna vprašanja, a vendarr so na koncu načrt potrdili z 18 glasovi za, 13 proti, 14 vzdržanih.

Razpravljali so tudi o petletnem akcijskem načrtu za prenovo cest. Pogledi na seznam cest, predvidenih za preplastitev, so bili različni, vendar je vodja občinskega urada za komunalo, promet in prostor Andraž Mlaker pojasnil, da seznam še ni dokončen. V prihodnje bo pripravljena investicijska dokumentacija, ki bo ponovno poslana v odločanje mestnemu svetu.

Mestni svetniki so imeli več pomislekov glede nabave novih motorjev puhala na centralni čistilni napravi, ki je nedavno prešla iz lastništva podjetja Aquasystems pod okrilje občine. Zaradi tega so z dodatnim sklepom zavezali Mariborski vodovod, da sproži potrebne postopke proti Aquasystemu.

Mestni svet ima po novem tri samostojne svetnike, in sicer Alena Filipoviča, Dejana Kaloha in Vladimiro Cokojo, ki so bili prej člani SDS.

The post Mestni svetniki Mestne občine Maribor niso sprejeli prvega branja proračuna za prihodnji leti appeared first on Lokalec.si.