Mercosur, Mercosul, delavce bomo razsul’

Fašizem ni samo takrat, ko najbogatejši človek na svetu Elon Musk na ustoličenju predsednika ZDA volivce pozdravi z visoko dvignjeno in iztegnjeno desnico, kot so to nekoč počeli nacisti in njihovi kolaboranti. To je zgolj ena od poslednjih faz razvoja fašističnega sistema na simbolni ravni. Fašizem ni samo genocid v Gazi, kot so to nekoč počeli nacisti, fašisti in njihovi kolaboranti. To je zgolj poslednja faza razvoja fašističnega sistema na materialni ravni. Fašizem se začne vzpostavljati veliko prej, veliko bolj neopazno in ozaljšano, s prikupnimi besedami o svobodi, sodelovanju, novih priložnostih. Benito Mussolini, naj se cvre v peklu, utemeljitelj italijanskega fašizma, je svoj politični projekt,  še preden so obstajali rasni zakoni, koncentracijska taborišča in fašistično nasilje, povzel v eni povedi: »Definicija fašizma je poroka korporacije in države.«

Po tem, ko je slavna Rdeča armada z nekaj pomoči jugoslovanskih partizanov in zahodnih zaveznikov porazila fašizem, sta morala država in korporacija svoje ljubezensko razmerje skriti pred javnostjo. Rodil se je neoliberalizem – sistem, v katerem država na račun izkoriščanega razreda odstrani vse omejitve za korporacije in vzpostavi tako imenovani prosti trg. Še najočitneje je neoliberalizem, to prešuštvo med državo in korporacijo, uspel v Latinski Ameriki – kam so že zahodne sile poskrile vse preživele fašiste in naciste v strahu pred delavskimi revolucijami?

Eden od simptomov neoliberalizma je Skupni trg Južne Amerike, ljubkovalno Mercosur. Gre za multilateralni sporazum o prostem trgu med Argentino, Bolivijo, Brazilijo, Paragvajem, Urugvajem in Venezuelo, katere članstvo je trenutno zamrznjeno, sprejet v prvi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja. Posledice sporazuma so, kljub protineoliberalnim tendencam državnih politik v prvem desetletju tega stoletja, poglabljanje družbenih razlik, koncentracija kapitala pri transnacionalnem kapitalističnem razredu in razkroj socialnih držav. 

S ponosom in solzo radostnico v očeh sporočamo, da so v začetku lanskega decembra nevoljeni predstavniki Evropske unije, združeni v Evropsko komisijo, sprejeli načelni prostotrgovinski dogovor z Mercosurjem, nevoljenimi predstavniki transnacionalnega latinskoameriškega kapitala. V poglabljanju družbene krize v Latinski Ameriki bomo, če dogovor ratificira še Svet Evropske unije, tako lahko sodelovali tudi vsi mi. 

V Društvu za sonaraven razvoj opozarjajo, da bo ta sporazum pospešil uvoz izdelkov, kot so goveje meso, perutnina in sladkor – ključnih dejavnikov krčenja gozdov, emisij toplogrednih plinov in izgube biotske raznovrstnosti. Vse to ob tem, ko je Evropska unija ravno zamaknila izvajanje Uredbe EU o izdelkih brez krčenja gozdov (EUDR). Študije so pokazale, da bi lahko trgovinski sporazum med EU in Mercosur državami pospešil krčenje gozdov za kar 25 odstotkov. Hkrati bo povečal pritisk na staroselske skupnosti, predvsem na račun povečanja kmetijskih površin.  

Juhej! Kaj pa to pomeni za izkoriščani razred pri nas? Če verjamemo nemškemu kanclerju Olafu Scholzu, je bila po dvajsetih letih pogajanj odpravljena pomembna ovira za dokončanje trgovinskega sporazuma z Mercosurjem. Po njegovih besedah bodo z dogovorom »ustvarili prosti trg, večjo rast in konkurenčnost za več kot 700 milijonov ljudi«. Seveda, ljudje ne rabijo socialne varnosti, temveč konkurenčnost in rast trga. European Coordination Via Campesina – združenje evropskih kmetov opozarja, da je Mercosur nezdružljiv z načeli pravičnega kmetovanja. Sporazum bi dodatno znižal prihodke kmetov in ogrozil njihov obstoj. Dogovor predstavlja tveganje tudi za kmete v partnerskih državah Latinske Amerike, saj bo omogočil širjenje velikih industrijskih kmetijskih obratov v Latinski Ameriki na račun malih in srednje velikih kmetov in družinskih kmetij, kar bi povzročilo izgubo delovnih mest kmetov in večjo neenakost.

Kljub trditvam, da bo sporazum med EU in državami Mercosurja povečal zaposlenost, Evropska komisija v lastni oceni učinka na trajnostni razvoj priznava, da je povečanje BDP zaradi sporazuma zanemarljivo, ob tem pa študije napovedujejo povečanje neenakosti. Sporazumu nasprotuje tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Slovenski kmetje bodo po njihovem mnenju zaradi uvoza cenejših živil bistveno manj konkurenčni, uvožena hrana pa bo manj kakovostna.

A zakaj bi poslušali opozorila kmetov, aktivistov in znanstvenikov, ki škodljivost prostega trga na obeh straneh – tako pri izvozniku, kot pri uvozniku – beležijo že od prelevitve fašistov v neoliberalce? Saj imamo nevoljene politike, ki se lahko z nevoljenimi kapitalisti vse dogovorijo čisto sami. Nam ostane, da kupujemo vse slabše blago za vse več denarja na monopoliziranem prostem trgu. Na koncu smo pa še nehvaležni.

JAKA VIRANT