Mehko kuhan strip: Fritz Lang: Ljutomer-Berlin-Hollywood – Zoran Smiljanić (Založba ZRC, 2025)

Organizacijska ekipa Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina si je zaželela dve desetletji (in letos že kakšno več) svojega obstoja obeležiti s biografskim stripom o enem od vidnejših predstavnikov žanrskega filma, režiserju Fritzu Langu. S svojimi filmi M: mesto išče morilca, Metropolis, Ženska na mesecu in številnimi drugimi je pomembno zaznamoval zgodovino filma po vsem svetu. Malo manj pa je znano, da se je Lang kot eden od utemeljiteljev znanstvenofantastičnega in filma noir, pred začetkom svoje filmske kariere mudil v Ljutomeru, pri svojem prijatelju Karolu Grossmannu, po katerem je poimenovan omenjeni filmski festival.

Langovo zgodbo je skozi časovno popotovanje po njegovem življenju in filmografiji v stripu izrisal in scenarij zanj napisal Zoran Smiljanić, ki nam je ob tej priložnosti zaupal nekaj odgovorov na vprašanja:

Kako bi na kratko opisal strip Friz Lang: Ljutomer – Berlin – Hollywood?
To je oportunistični in patriotski strip, ki si Fritza Langa brezsramno prilašča in ga prodaja kot največjega slovenskega režiserja. Upam, da se bom z njim priliznil tako levi kot desni politični opciji, da mi bodo podelili penzijo za zaslužne umetnike, neglede na to, kdo bo na oblasti.

Kdo je bil Fritz Lang?
Baraba, nizkotnež, mizogin, megaloman, lažnivec, sadist, prevarant, manipulator, nasilnež, seksualni manijak, perverznež, verjetni simpatizer nacijev in mogoče celo morilec. Hkrati pa tudi neskončno ustvarjalen, inovativen, vpliven, potenten in neutruden ustvarjalec, skratka eden največjih režiserjev vseh časov.

Bi se Fritz Lang ukvarjal s filmom, če ne bi srečal Karola Grossmanna?
Mogoče. Najbrž ne. Verjetno ne. Zagotovo ne. Absolutno ne. Nikakor ne.

Kako se po tvoje ta strip razlikuje od prejšnjih biografij, ki si jih narisal?
Ni tako kronološka, realistična in racionalna biografija, kot so bile prejšnje. Zdi se, kot bi bil produkt rahlo neuravnovešenega uma. Kot bi ga denimo ustvaril Matjaž Bertoncelj.

Si res za ta strip porabil največ črne barve doslej? (Koliko?)
Res, porabil sem enormno, orjaško, rekordno količino črne barve. Izrabljeni flomastri in prazne stekleničke tuša so leteli v smeti kot po tekočem traku. Žal mi je, ker flomastrov in tuša nisem zbiral na enem mestu in se na koncu pohvalil z izkupičkom. Zagotovo bi se jih nabralo za nekaj polnih vrečk. Industrija proizvajalcev flomastrov si je opomogla zaradi tega stripa.

Od kod si nabiral material za raziskovanje njegovega življenja?
Predvsem iz knjig, raznih biografij in monografij o Langu, ki jih je več kot sto, pa iz številnih intervjujev in enega stripa. Referenčni knjigi o Langu sta Patrick McGilligan: The Nature of the Beast (v kateri se Langova ljutomerska epizoda v svetovni literaturi po mojem vedenju prvič omenja) ter Jure Mikuž in Zdenko Vrdlovec: Fritz Lang. Iz teh dveh sem največ pokradel.

Si poskušal v scenah posnemati direktne prizore iz filmov? Na katerega si najbolj ponosen, kako je izpadel?
Ne, nisem imitiral Langovih prizorov, pač pa motive, npr. mrakobno vzdušje, občutek ogroženosti, človekovo morilsko naturo, beg pred drhaljo …

Si protagonista namerno narisal podobnega Zokiju iz Hardfuckersov?
Hm, zgleda, da ta lik tiči v meni in na vsake toliko časa pride na dan. Tudi junak iz Črnega Plamena je bil član te incestuozne družine. Ne vztrajam pri njem, ampak ga dopuščam.

Katerič se boš letos ti udeležil Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina?
Mislim, da četrtič ali petič. V mlakuži omlednega okusa, obupnega humorja, obscene seksualnosti, objestnega nasilja, obilnega popivanja in ohlapne morale se počutim kot doma.

Koliko stripov/albumov nazaj si nazadnje sam pisal scenarij za strip, ki si ga risal?
Huh, bilo je še v prejšnjem stoletju, v 90. letih, ko sem čisto sam spisal scenarija za stripa 1943 in Zadnja vojna. Za tem so prišli Meksikajnarji (5 albumov), pa Kristina, Mrlak, Cankar, Črni plamen, Plečnik in Kajuh, vsi ti stripi imeli drugega scenarista ali so bili narejeni v sostorilstvu. Torej, če spoštovana Pia zahteva številko, bo številko tudi dobila: zadnjič sem bil scenarist svojega stripa pred enajstimi albumi. 

Vezava: trda
Jezik: slovenski
Barve: črnobelo
Število strani: 144
Velikost: 210 x 297 mm
Teža: 874 g
Predgovor: Marcel Štefančič, jr.

Pia Nikolič