Mednarodni Opus 1- Plesna miniatura in mlade plesne energije na odru SLG Celje!

V soboto, 19. aprila bo Celje ponovno v znamenju plesa!

Festival mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 – Plesna miniatura se je prvič zgodil v Celju pred 33 leti. V tem času se je razvil iz enournega dogodka v večfazni plesni festival, ki obsega izbor, državno tekmovanje in mednarodni festival, na katerega se vsako leto prijavlja več plesnih miniatur. Opus se tako še naprej razvija in pušča sledi v slovenski plesni umetnosti. Med imeni sodelujočih na preteklih Opusih je zaslediti veliko plesnih ustvarjalcev, ki danes nadaljujejo svojo profesionalno plesno pot doma ali v tujini.

Opus 1 – Plesna miniatura spodbuja kreativnost. (foto: Tomaž Črnej)

Namen festivala Opus1- Plesna miniatura je promovirati sodobni ples in hkrati odkrivati sveže talente. Festival ne želi spodbujati tekmovalnosti, ampak samostojno ustvarjalnost mladih plesnih avtorjev in avtoric, pri čemer jih mentorji zgolj nevsiljivo vodijo in usmerjajo. Otvoritev festivala bo ob 17. uri s plesnim pozdravom, ki ga bosta letos skupaj s sodelujočimi pripravili plesalki, koreografinji in plesni pedagoginji Gea Erjavec iz Celja in Alicia Ocadiz iz Mehike. Podelitev nagrad in zabava bosta ob 21.30 v Plesnem forumu Celje.

Gea Erjavec je zadolžena za odprtje festivala.

Nagrade bodo podeljene za najboljšo plesno miniature (skupina M: EUR 300, skupina L: EUR 800); najboljši koncept in najboljši plesalec / najboljša plesalka (skupina M: EUR 150, skupina L: EUR 400). Podeljene bodo še sledeče nagrade: Plesni studio Intakt in JSKD bosta podelila produkcijsko nagrado za realizacijo novega projekta, ki bo imel premiero na OPUS-u 2026. Generacijska žirija bo izbrala najboljšo plesno miniaturo v vsaki starostni skupini, ki bo prejela bon za izobraževanje na Poletni plesni šoli 2025 v Ljubljani v vrednosti EUR 100. Matjaž Farič, umetniški direktor mednarodnega festival Front@ sodobnega plesa bo izbral plesne miniature, ki bodo predstavljene na festivala 20. Front@ sodobnega plesa v Murski Soboti.

Izbor nastopajočih na letošnjem festivalu Front@ bo v domeni direktorja festivala Matjaža Fariča. (foto. Borut Bučinel)

Program bo spremljala in ocenjevala strokovna komisija, ki jo sestavljajo Dragana Alfirević (Slovenija, Srbija), Simon Wehrli (Švica) in Sebastián García Ferro (Španija).

(foto: Anka Simončič)

Za letošnji festival je bilo izbranih 21 plesnih miniatur avtorjev in avtoric iz Slovenije, Luksemburga, Poljske, Ukrajine, Belgije, Avstrije, Nizozemske, Francije, Švedske, Italije in Nemčije. Štart tekmovanja torej ob 17.00 v SLG Celje in sicer se bodo najprej predstavili plesalci skupine M (rojeni med 2006 – 2009): Océane Helvig (Slovenija), Elisa Mergen & Lev Babych (Luxemburg), Maša Kapus Dukarić (Slovenija), Gaja Petković (Slovenija), Neža Pogelšek & Alena Marčič (Slovenija), Lovro Zajc (Slovenija), Maja Matwiejczuk (Poljska), Ana Štular (Slovenija), Lina Golihleb & Živa Ćurćić (Slovenija), Lev Babych (Ukrajina, Luxemburg).

Iza Teršek je redna tekmovalka na Opusu. (foto: Anka Simončič)

Ob 18.15 štart skupine L (rojeni med 2001-2005): Tinkara Plos (Slovenija), Bente Bulens (Belgium), Iza Teršek (Slovenija), Lena Felicitas Eigner (Austria), Rebeka Marinšek Počivavšek (Slovenija, Francija), Mandy Smits ( Nizozemska), Lana Kariž Meško (Slovenija, Švedska), Helena Alemany Ortiz (Španija, Nizozemska), Burja Podlesnik (Slovenija, Nizozemska) in na koncu še skupinska improvizacija obeh skupin.

Maja Vidic je lanska prejemnica produkcijske nagrade in se letos predstavlja s samostojno predstavo Psiček nima repa več. (foto: Anka Simončič)

Ob 20.30 se bosdo vsi plesalci premaknili v Plesni forum Celje in si ogledali plesno predstavo Psiček nima repa več avtorice in koreografinje Maje Vidic, lanske prejemnice OPUS Produkcijske nagrade 2024 (podeljuje JSKD in PS INTAKT). na odru bo Maja skupaj s sokoreografinjo Nežo Kokalj. Maja in Neža razmišljata: ‘Psiček nima repa več, je ples v krogu, kateremu manjkajo člani. Je konotacija občutku izgubljenosti, nepovezanosti in prekinjene vezi s t. i. koreninami. Stanje, ko se zdi, da je bilo nekaj ukradeno – nekaj veselega, migajočega. Kjer se čuti razdrobljena celostjo telesa, kot da manjka okončina, podaljšek – ali rep. Plesalki v predstavi ‘bosonogo’ vstopata v ljudski korak v iskanju razdrobljenih, izkoreninjenih delov sebe. Na kakšen način lahko tradicijo in ljudsko izročilo negujeta, razvijata? Ali mora za voljo razvoja priti do male smrti plesalke ali do male smrti tradicije? Sta pripravljeni na to tveganje?
Morda želja po razumevanju tradicije izhaja iz stiske ob nerazumevanju sedanjosti.
In ali lahko človek razstavi sebe do najbolj osnovnega – do svojih primarnih potreb – ter tam najde krik po skupnosti? Vesela tragika in nesklenjen krog vodita plesalki v prepleteno iskanje skupnega jezika, skupnega izraza – da bi v ljudskem izročilu našli nekaj svojega. Hrepenenje po skupnosti, po delu celote. Biti si blizu. Hlastati za zrakom, a biti srečen. Če ne drugega, vsaj za en ples.’
Po predstavi pa sledi razglasitev nagrad in druženje do poznih plesnih ur.